OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077345
OZ člen 436, 436/1, 458, 458/1. SZ-1 člen 3. ZGO-1 člen 5. ZPP člen 339, 339/2-15.
odgovornost za stvarne napake – prehod nevarnosti – obvestilo o napakah – sanacija napak – narava napak – primeren rok za odpravo – obligacija uspeha – ugotovitev v nasprotju z listinami v spisu
Prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne. Nevarnost preide na kupca z izročitvijo stvari. Gre za obligacijsko in ne stvarno pravno izročitev. Nevarnost preide na kupca v trenutku izročitve (v posest) in neodvisno od trenutka prehoda lastninske pravice.
Stranka, ki je po obvestilu o napakah pristopila k sanaciji teh napak, se ne more več utemeljeno sklicevati na dejstvo, da z napakami ni bila pravočasno in pravilno seznanjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0077332
OZ člen 131, 154, 186, 186/1, 186/3. ZVCP-1 člen 52.
prometna nesreča – premikajoča se motorna vozila – obstoj odškodninske odgovornosti – mirujoči viličar – predvidljiva ovira – nepravilno ravnanje – nevarna situacija – več oseb odgovornih za isto škodo – adekvatna vzročna zveza
Splošno izhodišče je, da za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Vendar pa se v primeru, kot je obravnavan, ko je škodo povzročilo več oseb, ki so delovale neodvisno ena od druge (brez skupnega namena povzročiti škodo), lahko posamezni povzročitelj škode v razmerju do oškodovanca (delno) razbremeni odškodninske odgovornosti v delu, za katerega dokaže, da je k škodi prispeval drug povzročitelj.
Res ni običajno, da se kdo zaleti v oviro velikih dimenzij, ki je vidna že najmanj 120 metrov prej, vendar za obstoj adekvatne vzročne zveze zadošča, da je ravnanje povzročitelja (toženca) povečalo možnost nastanka škode.
preživninski zahtevek – določitev preživnine – potrebe otroka – nadstandardne potrebe – zmožnosti staršev – ugotovitev očetovstva
Celo v primerih, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je potrebno le-te upoštevati v razumnem razmerju oziroma obsegu.
Preživnina se lahko zahteva od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. Od tega trenutka dalje pa se lahko zahteva ne glede na to, ali je bilo očetovstvo priznano oziroma ugotovljeno šele tekom preživninske pravde.
povračilo pravdnih stroškov – sosporniki – stroškovni zavezanci – skupno zastopanje – umik tožbe – pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov – stroški fotokopij
Odvetnik je za vsakega izmed tožencev opravil različna procesna dejanja. Skupno je bilo le njuno zastopanje na naroku dne 5.1.2012, a tudi ta strošek ne odpade na oba. Zoper prvo toženko so bili namreč že pred tem izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato strošek njenega zastopanja na naroku ni bil potreben. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da gre za stroške (zgolj) drugega toženca (in ne tudi prve toženke).
Ker toženec stroška za izdelavo in izročitev dokumentov ni določno opredelil, saj ni navedel števila kopij oziroma datotek, niti ga ni izkazal, do njegove povrnitve ni upravičen.
napotitveni sklep zapuščinskega sodišča – spor o obsegu zapuščine – res iudicata – zavrženje tožbe – pravni interes – nujni delež – obračunska vrednost zapuščine
Pravnomočno zaključek postopek, v katerem je tožnica (deloma) uspela z zahtevkom, da določene premičnine (oprema) sodijo v zapuščino po pokojnem, ne preprečujejo pravde, v kateri tožnica uveljavlja, da je toženec od zapustnika kot darilo dobil druge predmete (vozila in nepremičnine), kar naj se upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine kot podlago za izračun njenega nujnega deleža.
Ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine je pogojena z ugotovitvijo, katera razpolaganja zapustnika so dejansko predstavljala darila in kakšna je njihova vrednost. Tožnica s tožbo zahteva prvo navedeno ugotovitev in ima iz navedenih razlogov zanjo pravni interes oziroma korist.
posojilna pogodba – ugovor neizpolnjene pogodbe – trditveno in dokazno breme – zadolžnica
Posojilojemalec mora posojilodajalcu vrniti samo toliko, kot je od njega dejansko prejel, sicer se njegovi zahtevi lahko upre z ugovorom neizpolnjene pogodbe.
padec v savni – krivdna odgovornost – standard potrebne skrbnosti
Standard potrebne skrbnosti izvajalca neke dejavnosti je vselej povezan s tem, v kolikšni meri lahko uporabniki sami prepoznajo nevarnosti in se jim izognejo ali jih odvrnejo z lastnim skrbnim ravnanjem. Manj ko je nevarnost očitna, večja mora biti skrbnost izvajalca dejavnosti in obratno.
Sodišče je prestrogo tolmačilo standard zahtevane skrbnosti, ko je zavarovancu toženke očitalo, da ni zagotovil vseh ukrepov za varno sestopanje s polic v savni. Osvetljenost v savni je bila namreč ustrezna, za sestopanje s sicer gladkih polic pa so nameščeni stebri za oprijemanje, zato ni podlage za njegovo odškodninsko odgovornost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065304
OZ člen 5, 6, 619. ZGD-1 člen 33. ZPP člen 98, 98/6.
podjemna pogodba – dokazna ocena – načelo vestnosti in poštenja – skrbnost – zastopanje strank pred sodiščem – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – prokura – prokurist kot pooblaščenec – naknadna odobritev procesnih dejanj
Prokurist je pooblaščenec gospodarske družbe in ne njen zakoniti zastopnik, kar pomeni, da za opravljanje procesnih dejanj potrebuje pooblastilo zakonitega zastopnika družbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0077352
OZ člen 83, 921 - 963.
pogodba o zavarovanju nepremičnine in premičnin – škodni dogodek – zavarovalni primer - poplava – vdor talne vode – zavarovalno kritje – razlaga pogodbenega določila – formularna pogodba
Poplavna voda s travnikov oziroma kmetijskih zemljišč je začela vdirati v tožnikovo klet zaradi dviga podtalnice. Slednje pomeni, da je prišlo do zavarovalnega primera, saj je po zavarovalnih pogojih krita škoda za poplavo tudi v primeru talne vode, če se je pojavila zaradi poplavljanja zemljišč v neposredni bližini zavarovanih stvari.
Sodišče se izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, če je ugovor podan najkasneje v odgovoru na tožbo in če nato (sodišče) to stori do razpisa glavne obravnave.
Pojma posesti stvarne služnosti SPZ ne pozna več, vendar se s tem varstvo posestnega položaja imetnika stvarne služnosti vsebinsko ni spremenilo.
Kolikor je sodišče zavzelo stališče, da ni jasno, kakšno varstvo tožnik zahteva, bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva tožnika pozvati k popravi oziroma natančnejši opredelitvi tožbenega predloga.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka - smotrnost prekinitve postopka – dolžnost opredelitve do navedb – pravica do izjave
Pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali naj predhodno vprašanje reši samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Ravnati se mora po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nesreča pri delu – varstvo pri delu
Delovanje tožnika, ko je na delovišču pri prenašanju višine v ploh zabil žebelj, nanj pripel vrvico in jo napel, da bi lahko zabil žebelj še na drugem koncu, ne predstavlja nevarne dejavnosti, kljub posledici, da se je pri tem žebelj izruval iz ploha in priletel tožniku v oko.
Tožnik ni uspel dokazati, da je do nesreče prišlo zato, ker je delodajalec zanemaril predpise iz varstva pri delu oziroma ravnal v nasprotju s svojimi dolžnostmi, zato ni podana niti krivdna odgovornost za nastalo škodo.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – napotitveni sklep – spor o dejstvih - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Pravdno sodišče je dolžno odločati o ugotovitvenem zahtevku, da tožnik od zapustnice lesa za ostrešje ni dobil v dar in o stanju darila (statusu podarjenega zemljišča – kmetijsko ali stavbno) v času darovanja. To so dejstva, ki vplivajo na velikost dednega deleža tožnika, ki je bil zaradi spornosti teh dejstev napoten na pravdo.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja mladoletnih otrok – višina preživnine – ocena denarnih potreb – upoštevanje otroškega dodatka – porazdelitev preživninskega bremena – zvišanje preživnine
Otroški dodatek ni namenjen znižanju preživninskega bremena preživninskih zavezancev. Izjema so primeri, ko preživninski zavezanec nima na razpolago (dovolj) finančnih sredstev za kritje osnovnih (nujnih) preživninskih potreb otroka.
nekonkretiziran ugovor - konkretno prerekanje navedb stranke - nesporne trditve - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva
Sodišče prve stopnje ugotavlja dejansko stanje v okviru trditev obeh pravdnih strank. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zmogla zgolj pavšalni in nekonkretiziran ugovor, nato pa ni več konkretno prerekala navedb tožeče stranke, je sodišče prve stopnje smelo trditve tožeče stranke šteti kot nesporne glede na 214. člen ZPP. Ob nespornih trditvah tožeče stranke pa sodišču prve stopnje dejanskega stanja sploh ne bi bilo potrebno ugotavljati na podlagi izvedbe dokazov.
Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod je pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve. Tožniku so bili šele z odločbo ZPIZ z dne 4. 4. 2007 znani vsi elementi škode (izguba na zaslužku), zato zahtevek ni zastaran (do vložitve tožbe 26. 3. 2010 še ni potekel triletni zastaralni rok).
stroški upravljanja - aktivna legitimacija upravnika – prenehanje pogodbe o upravljanju - pravdni stroški – stroškovnik - nagrada za narok
S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa materialnopravna upravičenja iz pogodbe in prenehajo tudi vsa njegova morebitna pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti.
Za obrazložitev pravdnih stroškov zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
ZPP člen 248, 252, 252/2, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 82.
sklep o razrešitvi in kaznovanju izvedenca - disciplinski postopek zoper izvedenca - stranke postopka - razrešitev izvedenca - kaznovanje izvedenca - zmožnost odgovora na zastavljeno vprašanje - dopustnost pritožbe stranke - pravni interes za pritožbo
Ni pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, le-tega kaznuje.
Ker je izvedenec že opravil svojo nalogo oziroma izdelal mnenje, ga ni mogoče razrešiti naloge.
Ker je stranka tega disciplinskega postopka zgolj izvedenec, pravdne stranke pa ne, pritožba tožene stranke zoper sklep o razrešitvi in kaznovanju izvedenca ni dovoljena.