Pojma posesti stvarne služnosti SPZ ne pozna več, vendar se s tem varstvo posestnega položaja imetnika stvarne služnosti vsebinsko ni spremenilo.
Kolikor je sodišče zavzelo stališče, da ni jasno, kakšno varstvo tožnik zahteva, bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva tožnika pozvati k popravi oziroma natančnejši opredelitvi tožbenega predloga.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 383a, 383a/2, 383a/3, 383a/4, 383a/5, 383a/6.
zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja – predujem – zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
V primeru, če pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zavrne prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, mora sodišče izdati sklep, s katerim zavrže predlog za začetek postopka osebnega stečaja.
stroški upravljanja - aktivna legitimacija upravnika – prenehanje pogodbe o upravljanju - pravdni stroški – stroškovnik - nagrada za narok
S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa materialnopravna upravičenja iz pogodbe in prenehajo tudi vsa njegova morebitna pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti.
Za obrazložitev pravdnih stroškov zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
padec v savni – krivdna odgovornost – standard potrebne skrbnosti
Standard potrebne skrbnosti izvajalca neke dejavnosti je vselej povezan s tem, v kolikšni meri lahko uporabniki sami prepoznajo nevarnosti in se jim izognejo ali jih odvrnejo z lastnim skrbnim ravnanjem. Manj ko je nevarnost očitna, večja mora biti skrbnost izvajalca dejavnosti in obratno.
Sodišče je prestrogo tolmačilo standard zahtevane skrbnosti, ko je zavarovancu toženke očitalo, da ni zagotovil vseh ukrepov za varno sestopanje s polic v savni. Osvetljenost v savni je bila namreč ustrezna, za sestopanje s sicer gladkih polic pa so nameščeni stebri za oprijemanje, zato ni podlage za njegovo odškodninsko odgovornost.
Ker mora sodišče premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke presojati v času, ko odloča o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, je pritožbeno sodišče pri odločanju upoštevalo tudi dodatno predložene dokaze in iz njih izhajajoče spremenjeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožeče stranke, saj jih brez svoje krivde ni mogla predložiti prej.
Dejstvo insolventnosti še ne daje podlage za oprostitev plačila sodne takse, sicer bi bila ta okoliščina predvidena kot taksna oprostitev v 10. členu ZST-1.
premoženjska razmerja med zakonci – razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca – obligacijski zahtevek
Tožnica je z denarnimi vložki iz posebnega premoženja povečevala vrednost skupnega premoženja, ki je bil namenjen tudi za kritje stroškov adaptacije nepremičnin v lasti toženca, zato gre za skupno terjatev iz naslova skupnega premoženja do posebnega premoženja toženca.
Podlaga za določitev zakonitih dedičev je le sorodstveno razmerje in zakonska zveza z zapustnikom. Čigavo je bilo nekdaj premoženje, ki sodi v zapuščino, za določitev kroga dedičev ni bistveno.
ZPP člen 318, 318/3, 318/4, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – skupno premoženje kot enotni pojem – ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot – vlaganja v nepremičnino – civilna delitev skupnega premoženja – izplačilo v denarju
Tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev, da v skupno premoženje poleg premičnin (kmetijski stroji) sodi tudi delež na nepremičnini na podlagi skupnih vlaganj, podredno pa izplačilo teh vlaganj v denarju. Tožba je glede podrednega zahtevka sklepčna in tožnici ni mogoče odreči sodnega varstva, četudi gre dejansko že za odločanje o civilni delitvi skupnega premoženja, ki se praviloma opravi v drugem postopku.
Pomen premičnin, ki jih imajo skupne premičnine za zaščiteno kmetijo, bo lahko relevantna okoliščina pri delitvi tega premoženja. Na samo ugotovitev obstoja skupnega premoženja pa ne vpliva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076097
OZ člen 347, 351, 352, 365. ZPP člen 182, 183.
nasprotna tožba – pobotni ugovor – zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine – kršitev obveznosti iz pogodbe o leasingu
Tožnica (ki je bila v zadevi P 135/2007 tožena stranka), je v tisti zadevi dne 20.1.2005 vložila laično vlogo, naslovljeno z "Ugovor tožene stranke na sklep št. 001 I 2004/01524, podrejeno pobotni ugovor in nasprotna tožba". Naslov vloge ne omogoča zaključka, da je bila nasprotna tožba vložena le kot pobotni ugovor. Da nasprotna tožba ni bila vložena kot pobotni ugovor, še bolj jasno izhaja iz vsebine te vloge.
Toženci niso bili dobroverni posestniki nepremičnine, saj so vedeli za obstoj tožnika ter da ga kljub temu o zapuščinski obravnavi niso obvestili, niti ga niso navedli v smrtovnici.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – zahteva za izbris zastavne pravice – spor o veljavnosti pogodbe
V konkretnem primeru gre za spor o obligaciji – veljavnosti pogodbe in je zahteva za izbris zastavne pravice le posledica neveljavnosti pogodbe. Za reševanje obligacijskih razmerij med gospodarskimi družbami pa je pristojno okrožno sodišče – gospodarski oddelek.
pravica do povračila škode – splošno koristna dejavnost – ravnanje s komunalnimi odpadki – škoda, ki presega običajne meje – trditveno in dokazno breme
Za dosego zahtevanega odškodninskopravnega varstva bi morala tožnica dokazati, da škoda, ki jo povzroča toženec, presega običajne meje. Tožnica je namreč svoj tožbeni zahtevek oprla na določilo tretjega odstavka 133. člena OZ, ki ureja pravico do povračila škode, kadar ta nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ. V takem primeru ni nedopustna vsa škoda, ampak le čezmerna.
sprememba tožbe – umik tožbe – odločitev sodišča med postopkom – zahteva stranke – pravica do izjave – zastopanje – naknadna odobritev pravdnih dejanj
Načeloma sodišče ni dolžno med postopkom odločati o spremembah tožbe in skrčitvah tožbenega zahtevka, ki jih lahko stranke vlagajo do konca glavne obravnave. Vendar pa je to dolžno storiti, če stranke to zahtevajo, ali če ni jasno med postopkom, o kakšnem zahtevku teče pravda, torej kaj šteje za umik ali delni umik zahtevka in kaj za dovoljeno spremembo tožbe, saj v nasprotnem primeru pravdnim strankam (toženim strankam) ni omogočena pravica do izjave.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0076066
ZPP člen 356.
dodelitev zadeve drugemu sodniku – zaščitena kmetija – ZDKG – podržavljeno zemljišče – kmetijsko gozdarska enota – podržavljenje v letu 1960
Sodišče mora ugotoviti, ali so v denacionalizaciji vrnjene nepremičnine pred podržavljenjem v letu 1960 sodile v sklop kmetije pokojnega A. L.. Prav od tega, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetiji oziroma kmetijsko gozdarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija, je odvisno na podlagi katerega zakona – ZD ali ZDKG.
Sodišče druge stopnje je odločilo, da se opravi zapuščinska obravnava pred drugim sodnikom glede na to, da je sodnik sodišča prve stopnje že dvakrat zavzel stališče, da uporaba določb ZDKG ne pride v poštev in kljub jasnim napotkom višjega sodišča ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev, ki bi višjemu sodišču omogočila spremembo izpodbijanega sklepa.
napotitveni sklep zapuščinskega sodišča – spor o obsegu zapuščine – res iudicata – zavrženje tožbe – pravni interes – nujni delež – obračunska vrednost zapuščine
Pravnomočno zaključek postopek, v katerem je tožnica (deloma) uspela z zahtevkom, da določene premičnine (oprema) sodijo v zapuščino po pokojnem, ne preprečujejo pravde, v kateri tožnica uveljavlja, da je toženec od zapustnika kot darilo dobil druge predmete (vozila in nepremičnine), kar naj se upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine kot podlago za izračun njenega nujnega deleža.
Ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine je pogojena z ugotovitvijo, katera razpolaganja zapustnika so dejansko predstavljala darila in kakšna je njihova vrednost. Tožnica s tožbo zahteva prvo navedeno ugotovitev in ima iz navedenih razlogov zanjo pravni interes oziroma korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065304
OZ člen 5, 6, 619. ZGD-1 člen 33. ZPP člen 98, 98/6.
podjemna pogodba – dokazna ocena – načelo vestnosti in poštenja – skrbnost – zastopanje strank pred sodiščem – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – prokura – prokurist kot pooblaščenec – naknadna odobritev procesnih dejanj
Prokurist je pooblaščenec gospodarske družbe in ne njen zakoniti zastopnik, kar pomeni, da za opravljanje procesnih dejanj potrebuje pooblastilo zakonitega zastopnika družbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077331
ZOR člen 49, 105, 105/1, 399, 399/3. OZ člen 65, 1060. ZPP člen 224, 224/1, 286, 286/1, 286/4.
pogodba v notarskem zapisu – javna listina – ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – prevara – pogodba o ugotovitvi obstoja dolga – ničnost pogodbenega določila – obresti od tuje valute - nedopustna pripoznava dolga
Z navajanjem, da je posel sklenil pod prevaro, tožnik ne more izposlovati ničnosti pogodbe oziroma sporazuma, prevara predstavlja razlog za njeno izpodbojnost.
Notarski zapis je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa.
Ni sporno, da je bil posojeni znesek v tuji valuti, zato od glavnice ne tečejo zakonske zamudne obresti. Za obveznosti, izražene v tujih valutah, se uporablja določilo tretjega odstavka 399. člena ZOR in ker gre v konkretnem primeru za razmerje med posamezniki, je obrestna mera enaka obrestni meri, ki se v kraju izpolnitve plačuje za devizne vloge na vpogled.