prodaja premoženja – način prodaje – izhodiščna cena – najboljši pogoji za poplačilo upnikov – načelo enakega obravnavanja upnikov – višja cena od ocenjene vrednosti
ZFPPIPP sodišča ne omejuje pri določitvi izhodiščne cene, ki bi bila višja od po pooblaščenem ocenjevalcu ocenjene vrednosti premoženja. Kadar ima sodišče dovolj verodostojne informacije, da obstaja interes za nakup premoženja po ceni, ki je bistveno višja od ocenjene vrednosti, ni nobene ovire, da ne bi skušalo premoženje prodati po tako ugotovljeni vrednosti.
Pri upoštevanju splošnega načela o zagotavljanju najboljših pogojev za poplačilo upnikov je treba najti sorazmerje med čim boljšim unovčenjem stečajne mase in hitrostjo postopka, pri čemer gre v koliziji obeh težiti k čim boljšemu unovčenju premoženja in pri tem upoštevati korist vseh upnikov stečajnega postopka.
ZNP člen 110, 118, 118/2, 118/3, 119, 123. ZIZ člen 168. ZZK-1 člen 9, 40, 40/3, 194, 150. SPZ člen 70, 70/3.
delitev solastnine - vsebina predloga za delitev solastnine - prekinitev postopka - zemljiškoknjižni vpis nepremičnine v korist tretjega - skupno premoženje - originarna pridobitev lastninske pravice - ugotovitvena sodba - učinkovanje sodbe zoper zemljiškoknjižnega lastnika - izločitvena pravica - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - posadna listina
Vknjižba (so)lastninske pravice v korist udeležencev ni pogoj za to, da bi se lahko opravil postopek delitve, če udeleženca svojo (so)lastninsko pravico dokazujeta z drugimi listinami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0076055
ZNP člen 35, 35/1, 35/4, 168. EZ člen 59, 59/5. ZUreP-1 člen 104, 104/1.
sodni depozit - zakonsko predvidena možnost sodnega depozita - razlastitveni upravičenec - ustanovitev služnosti v javno korist - nujen postopek
Bistveno za odločitev o predlogu za sprejem denarja v sodni depozit je le, da je možnost sodnega depozita zakonsko predvidena. Takšno možnost predpisuje 5. odstavek 59. člena EZ.
Sodni depozit ni pogojen z obstojem razlogov, ki utemeljujejo hitro postopanje v upravnem postopku.
OZ člen 174, 174/1, 179, 182. ZZVZZ člen 86. ZOZP člen 18, 18/4.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pretres možganov – zvin vratne hrbtenice – potni stroški – stroški prevozov na zdravljenje – zahteva za povrnitev stroškov prevoza na zdravljenje od ZZZS – pasivna legitimacija
Tožnica, ki je bila v času škodnega dogodka stara nekaj manj kot 23 let, je v posledici prometne nezgode utrpela pretres možganov, zvin vratne hrbtenice, udarnine po telesu in odrgnine po levem zapestju, lažji postkomocijski sindrom in kronični posttravmatski glavobol. Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, strahu in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je tožnica prejela odškodnino v višini 16,3 PMNP.
Neutemeljeno toženka (zavarovalnica) vztraja pri stališču, da bi morala tožnica stroške prevozov na zdravljenje zahtevati od ZZZS. Toženka namreč ni dokazala, da je bila tožnici navedena materialna škoda že povrnjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0077353
OZ člen 150, 153, 153/3. ZVCP-1 člen 23, 48, 103.
odgovornost zavarovanca – soprispevek – pravilna vožnja kolesarja – kritična prometna situacija – višina odškodnine – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – strah
Tožnik je do krožišča pravilno vozil po desnem robu smernega vozišča, saj na kolesarsko stezo ni bil opozorjen. Do uvoza v krožišče tako tožnik ni bil dolžan uporabljati kolesarske steze, to pomeni, da k nastanku škode, za katero odgovarja zavarovanec tožene stranke, ni soprispeval.
Pravno upošteven ni zgolj strah za življenje, temveč tudi strah pred poškodbo ali pred bližajočim se udarcem, če ga ni mogoče preprečiti.
ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini – vrednost spornega predmeta – nedenarni znesek – prosti preudarek – izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje se mora o pravilnosti navedene vrednosti spornega predmeta, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, prepričati hitro in na primeren način, kar je v presojanem primeru tudi storilo. Podatke je povzelo iz izvedenskega mnenja o vrednosti nepremičnine, zato ni nobenega razloga, da bi višje sodišče posegalo v tako določeno vrednost spora, saj zadostuje, da sodišče ugotovi sprejemljivo verjetno vrednost in pri tem lahko uporabi celo prosti preudarek.
razdelitev skupnega premoženja – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – vknjižba pravice v zemljiški knjigi
Sodišče mora natančno presoditi verjetnost lastninskega upravičenja in pri tem paziti, da ne bo tisti, ki ima izkazano verjetnejšo pravico, dokazoval obstoja te pravice. Pri tem se upošteva lastninska pravica vpisana v zemljiški knjigi in se na pravdo napoti tistega zakonca, katerega lastninska pravica v zemljiški knjigi ni vpisana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021563
KZ-1 člen 37, 37/2, 56, 56/1, 116, 116/1, 116/1-4, 295. ZKP člen 219, 219a, 220, 237.
kaznivo dejanje dogovor za kaznivo dejanje – vštevanje pripora – nezakonito pridobljeni dokazi - prekvalifikacija kaznivega dejanja – neverodostojnost priče
Pri številu oseb iz zakonskega opisa 295. člena KZ-1 gre za tako imenovano analogijo intra legem, ko je logično določena le spodnja meja, medtem ko je zgornja meja, zaradi nemožnosti predvidevanja dokončnega števila oseb, ki se lahko dogovorijo za kaznivo dejanje, prepuščena okoliščinam posameznega primera.
OZ člen 92, 119, 125, 784, 784/1. ZPP člen 7, 7/1. ZOdvT člen 3.
smrt mandatarja – univerzalno pravno nasledstvo - načelo relativnosti pogodbenih razmerij – mandatna pogodba – plačilo opravljenih storitev – oderuška pogodba – ničnost – dogovor o odvetniški nagradi
Z mandatarjevo smrtjo naročilo (upravičenje opravljati posle za naročitelja) preneha. Vendar pa s prenehanjem naročila preneha zgolj obveznost mandatarja opraviti posel (ta obveznost tako ne preide na mandatarjeve dediče), ne pa morebitne terjatve za plačilo že opravljenih storitev, ki iz mandatne pogodbe izvirajo.
Ker je bil dogovor o nagradi nižji od zakonsko dovoljenega, odvetnik pa tudi ne bi bil upravičen do nagrade, če v postopku denacionalizacije ne bi uspel, očitano nesorazmerje med storitvami odvetnika in koristjo toženke ni podano.
stvarna služnost – varstvo služnosti – konfesorna tožba – odstranitveni zahtevek – prepovedni zahtevek – služnost hoje in vožnje – nastanek služnosti z zakonom – nepravo priposestvovanje služnosti
Vznemirjanje mora biti takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice, zato se za vznemirjanje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
Občasnost voženj ne predstavlja ovire za priposestvovanje služnosti vožnje, če se je ta v okviru določenega namena izvajala redno.
lovljenje divjadi – lovska družina – obvestilo lovske družine – prepoved lova – odločitev organov lovske družine – sodno varstvo – ustavna jamstva – odprava obvestila
Obvestilo toženke tožniku, s katerim ga obvešča, da mu v letu 2011 ni dovoljeno loviti visoke divjadi v Lovski družini M., razen na razpisanih skupnih lovih, ne predstavlja le sporočila, ampak gre za odločitev organov toženke v smislu prvega odstavka 14. člena ZDru zoper katero je dopustno sodno varstvo. Pomanjkanje oblike izdanega akta ne more iti v breme tožnika.
Ukrep prepovedi lova je bil tožniku izrečen ne da bi bile upoštevane temeljne pravice in garancije pravnega postopka, za izrek takšne prepovedi ne obstaja ne pravna in ne dejanska podlaga, zato je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito tožbenemu zahtevku ugodilo in obvestilo odpravilo.
prisilna poravnava – sprememba načrta finančnega prestrukturiranja – pritrdilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij – nepopolna zahteva – poziv na dopolnitev
Če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja po 1. točki prvega odstavka 180. člena ZFPPIPP, mora poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja vsebovati tudi pritrdilno ali odklonilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca o tem, ali so pogoji za plačilo terjatev, ki jih dolžnik ponuja upnikom, s spremenjenim načrtom finančnega prestrukturiranja, ugodnejši. 181. člen ZFPPIPP je bil z določbo tretjega odstavka dopolnjen z utemeljitvijo, da je pri presoji, ali so pogoji plačila terjatev ugodnejši, treba uporabiti pravila poslovno finančne stroke, in je zato najprimerneje, če to presojo opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja ter jo vključi v svoje poročilo o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 142, 158, 158/1, 158/2, 171, 188, 188/1.
nevarna stvar – domača žival – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca – opustitev dolžnega varstva in nadzorstva s strani staršev
Kobila je bila zaradi paritvenega obdobja nemirna, njene značajske lastnosti pa spremenjene, zato je bila nevarna za okolico. Utemeljen je zato zaključek, da je podana objektivna odgovornost imetnika.
Če starši niso ustrezno poskrbeli za varstvo triletne deklice, ki se je sama igrala na dvorišču ob kobili, tega ni mogoče upoštevati kot njenega soprispevek h nastali škodi, saj je odločilno le njeno ravnanje.
Sodišče v postopku zavarovanja s tem sklepom le ugotavlja, ali, glede na stanje postopka zavarovanja ter stanje stečajnega postopka v času pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je upnik terjatev in ločitveno pravico priglasil, kot je to pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje. Za presojo procesnih situacij, do katerih pride zaradi dejanj udeležencev stečajnega postopka v času po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je pristojno sodišče v stečajnem postopku.
V konkretnem primeru odpoved pravici do pritožbe oziroma sprožitvi upravnega spora zoper uporabno dovoljenje, ki naj bi bilo ob njegovi izdaji v imenu tožnice (ustno) podano s strani M.J., ni bilo opravljena (izvedena) na zakonsko predviden način. Zato posledično tudi ni mogla biti učinkovita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0059947
SPZ člen 72, 72/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZPP člen 2, 2/1, 108, 108/5. ZNP člen 10, 10/2. ZS člen 83. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9, 11.
tožba na ugotovitev izključne lastnine – skupna lastnina – nujno sosporništvo – stvarna legitimacija – skupno premoženje zakoncev – vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje – dopolnitev pritožbe – rok za vložitev tožbe - kilometrina
Če tožnik, ki trdi, da je izključni lastnik, toži le enega skupnega lastnika, ne pa obeh, toži napačno stranko.
Na zaključek, da določeno premoženje sodi v skupno premoženje, ne vpliva okoliščina bistveno večjega dohodka enega zakonca ali pa morda, da je eden od zakoncev vložil v skupno premoženje več svojega posebnega premoženja, ki ga je imel pred nastankom življenjske skupnosti ali pa ga je pridobil tekom nje (npr. z darili svojih staršev).