OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0077353
OZ člen 150, 153, 153/3. ZVCP-1 člen 23, 48, 103.
odgovornost zavarovanca – soprispevek – pravilna vožnja kolesarja – kritična prometna situacija – višina odškodnine – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – strah
Tožnik je do krožišča pravilno vozil po desnem robu smernega vozišča, saj na kolesarsko stezo ni bil opozorjen. Do uvoza v krožišče tako tožnik ni bil dolžan uporabljati kolesarske steze, to pomeni, da k nastanku škode, za katero odgovarja zavarovanec tožene stranke, ni soprispeval.
Pravno upošteven ni zgolj strah za življenje, temveč tudi strah pred poškodbo ali pred bližajočim se udarcem, če ga ni mogoče preprečiti.
Sodišče odloča o sklenitvi zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla glede kmetijskega zemljišča, tak pravni posel pa velja pod odložnim pogojem odobritve upravne enotes. Vprašanja, ali in kakšna ponudba je bila dana, kako dana ponudba veže, kaj pomeni sprejem ponudbe, so civilnopravno vprašanja, zato se glede umika ponudbe ne upoštevajo predpisi o upravnem postopku.
Tožnik kot povprečen udeleženec v pravnem prometu ni ravnal dovolj skrbno, ko je podajal ponudbo. Okoliščina, da prodajalec za postopek ponudbe pooblasti osebo, ki naj bi bila strokovnjak, ne pomeni, da ponudniku ni treba ničesar več storiti.
Dejstvo, da je bil primarni tožbeni zahtevek zavrnjen šele v četrtem sojenju in je sodišče šele v petem sojenju pričelo z obravnavo podrejenega zahtevka, je potrebno upoštevati pri ugotavljanju uspeha v pravdi.
tožba na nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na podlagi sporazuma – izpodbijanje izvršilnega naslova – ničnost - sodna poravnava – subjektivne meje pravnomočnosti
Sodna poravnava ima res učinek pravnomočne sodne odločbe, vendar pa gre za dogovor med strankami, ki so ugotovile ničnost darilne pogodbe, pri čemer pa tožena stranka ni sodelovala, zato je navedena ugotovitev ne veže oziroma nanjo ne more imeti vpliva, nanjo se subjektivne meje pravnomočnosti ne raztezajo.
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa v tem postopku izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar je smiselno storil tožnik, ko je zatrjeval ničnost kreditne pogodbe (kot posledico ničnosti darilne pogodbe) v delu, ki se nanaša na hipotekarno zavarovanje. V tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe izpodbijanje izvršilnega naslova pod preobleko predhodnega vprašanja ni dopustno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0076055
ZNP člen 35, 35/1, 35/4, 168. EZ člen 59, 59/5. ZUreP-1 člen 104, 104/1.
sodni depozit - zakonsko predvidena možnost sodnega depozita - razlastitveni upravičenec - ustanovitev služnosti v javno korist - nujen postopek
Bistveno za odločitev o predlogu za sprejem denarja v sodni depozit je le, da je možnost sodnega depozita zakonsko predvidena. Takšno možnost predpisuje 5. odstavek 59. člena EZ.
Sodni depozit ni pogojen z obstojem razlogov, ki utemeljujejo hitro postopanje v upravnem postopku.
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo – pogoji za izdajo predhodne odredbe – obstoj premoženja dolžnika
Že samo vrednost tožnikovih nepremičnin 65.000.000,00 EUR, četudi bi bila ta zaradi trenutno splošnih znanih gospodarskih razmer za polovico nižja, ob trditvah same tožeče stranke, da iz najemnin in kupnin tožena stranka tekoče krije obveznosti za že najete kredite ter dejstvu, da nobeni kazalci še ne kažejo na insolventnost tožene stranke, obstoječe gospodarsko stanje tožene stranke ne kaže na nevarnost ogrožanja uveljavitve tožnikove terjatve.
Tožena stranka se je v postopku na prvi stopnji izrecno sklicevala na tabelo v dokaznih listinah tožeče stranke, zaradi česar je takšno sklicevanje pravilno štelo za del njene trditvene podlage. Tožeča stranka je bila z okoliščino, kolikšen znesek ji je tožena stranka obračunala, seznanjena vsaj ob predložitvi teh listin v sodni spis. Iz tega razloga se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na to, da ji je bila obramba onemogočena in je izpodbijana sodba zanjo sodba presenečenja.
SPZ člen 25, 32, 33. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2. ZCes-1 člen 3, 100.
motenje posesti – posestno varstvo – onemogočena uporaba ulic – uporaba dovozne poti – nov prometni režim – prometna ureditev – grajeno javno dobro – javne ceste – omejitev splošne rabe
Javne ceste so javno dobro in so izven javnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Izključeno je tudi posestno varstvo.
Glede na naravo in namen posamezne vrste javnega dobra so dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe. Določene so v zakonu, ki določa pogoje za njegovo uporabo.
Prometna ureditev vključuje tudi določene omejitve uporabe cest ali njenega dela glede na vrsto prometa in ureditev parkiranja in ustavljanja vozil. Odločanje o vprašanjih, povezanih z uporabo javnih cest, je po povedanem stvar upravnega prava.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ŠPORTNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076063
OZ člen 648.
pogodba o delu za določen čas – trener nogometne ekipe – odstop od pogodbe – ugovori – izplačilo dogovorjenega plačila
Po določilu 648. člena OZ lahko naročnik vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan, kadarkoli odstopi od pogodbe o delu neodvisno od volje podjemnika in ne glede na to, ali obstaja kakšna posebna okoliščina ali razlog. Zadošča naročnikova odločitev – volja za odstop od pogodbe, ki jo sporoči podjemniku. Vendar mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razvezana, kakor tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali česar namenoma ni hotel zaslužiti.
Toženčevo sklicevanje na silobran ne more biti utemeljeno, saj je tožnico močno držal za roke in jo na koncu spustil na tla, s čemer jo je poškodoval, kljub temu, da je njen napad s palico medtem že prenehal.
Toženčeve preživninske zmožnosti so bistveno višje, kakor jih sam prikazuje. Ker prikriva svoje dejanske preživninske zmožnosti, jih sodišče numerično seveda ni moglo ugotoviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077348
URS člen 26. ZKP člen 542. ZPP člen 253, 254, 254/2. OZ člen 179. ZOR člen 200.
odvzem prostosti - odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora – odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje njenih organov – objektivna odgovornost – pravična odškodnina – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – vzročna zveza – dokaz z izvedencem – pisno mnenje – zaslišanje izvedenca
Pravica do povračila škode zaradi neutemeljeno odvzete prostosti ni odvisna od tega, ali je bil pripor odrejen zakonito ali nezakonito, temveč je za pravilno oceno utemeljenosti takšnega zahtevka odločilen le izid kazenskega postopka, to je ali je bila oseba, ki je bila v priporu oproščena obtožbe ali ne, oziroma ali je bil zoper njo postopek ustavljen.
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse posledice nepremoženjske škode. Vendar pa, če je zaradi odvzema prostosti tožniku nastala tudi druga premoženjska škoda v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in iz naslova fizičnih bolečin, nevšečnosti ter strahu v zvezi zdravljenjem, pa lahko zahteva tudi to odškodnino.
Zaslišanje izvedenca v primeru, ko mu je sodišče naložilo, da izdela pisno izvedensko mnenje, je nujno samo, ko ima stranka za izvedenca vprašanja, na katere izvedenec ni pisno odgovoril.
Škoda, ki nastane zaradi samega teka kazenskega postopka, ni pravno priznana škoda
Prodajalka je prevarala kupca, da je predmet pogodbe tudi vrt, zato je zahtevek na razveljavitev pogodbe utemeljen, njeno nepoštenost pa je sodišče pravilno upoštevalo tudi pri teku zakonskih zamudnih obresti glede vračila kupnine.
priposestvovanje – ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice – družbena lastnina - menjalna pogodba
Tožnikova pravna prednica spornih nepremičnin v času od leta 1964 pa do leta 1979, ko so postale družbena lastnina, ni mogla priposestvovati, ker zahtevana priposestvovalna doba dvajsetih let sploh še ni potekla. Od leta 1979 dalje pa do leta 1994, ko so tožnik in njegovi pravni predniki ugotovili, da dogovor z dne 14. 1. 1964 ni bil dokončno izpeljan v zemljiški knjigi, pa je bilo priposestvovanje lastninske pravice izključeno zaradi dejstva, ker so bile sporne nepremičnine družbena lastnina.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – plačilo storitev odvetniku v izodbojnem obdobju
Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka imela koristi, ker ji je tožena stranka do začetka stečajnega postopka zagotavljala odvetniške storitve brezplačno, za odločitev v tem sporu ni pomemben. Tožeča stranka bi sicer imela lahko koristi, glede katerih pa tožena stranka ni podala trditev, da so se na strani premoženja tožeče stranke izrazile v kakšni izmed oblik premoženja iz 1. odstavka 10. člena ZFPPIPP.
Ker pritožbeno sodišče o pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje še ni odločilo, je v skladu s predlogom tožene stranke za ustavitev postopka v zvezi z njeno pritožbo, ki ga je pritožbeno sodišče štelo smiselno kot umik pritožbe, ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
oprostitev plačila sodne takse – sredstva v bilanci stanja – naložba v podjetje v stečaju
Tožeča stranka ni podala dovolj konkretnih navedb o višini sredstev, ki jih izkazuje v bilanci stanja, in ki naj bi predstavljale naložbo v hčerinsko družbo v stečaju, zaradi česar z njimi ne more razpolagati ali jih unovčiti. Za te trditve pa tudi ni predložila nobenih dokazov.
odškodnina zaradi razžalitve časti in dobrega imena – poseg v osebnostne pravice – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost za delavce – odgovornost člana organa pravne osebe – neposredna odgovornost avtorjev – povzročitev škode
Za škodo, ki jo povzročijo člani organa pravne osebe, vselej deliktno odgovarja pravna oseba. Član organa pravne osebe lahko oškodovancu neposredno odgovarja le tedaj, ko dejanje ni v zvezi z opravljanjem njegove funkcije. Če član organa pravne osebe dejanje povzroči v okviru izvrševanja svoje funkcije, je njegova neposredna deliktna odgovornost izključena.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - strošek v zvezi z zdravljenjem – premoženjska škoda – nastanek škode - začasno poslabšanje psihičnega stanja
Ker je namen povračila stroškov v zvezi z zdravljenjem vzpostavitev premoženjskega stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, le-to pa dokler stroškov zdravljenja oškodovanec ne plača, ni prizadeto, tudi o nastanku premoženjske škode ni mogoče govoriti.
Začasno poslabšanje psihičnega stanja res ne more biti podlaga za prisojo denarne odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je pa takšno poslabšanje psihičnega stanja in s tem začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti potrebno upoštevati pri odločanju o odškodnini za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.