ZD člen 9. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 56, 56a, 55, 55/1, 55/1-12.
delno poplačilo terjatve – nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika do višine vrednosti podedovanega premoženja – ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - procesni sklep – procesno nasledstvo
Bistvo obravnavane pritožbene graje nove dolžnice je njeno izpostavljanje možnosti, da je bil del upnikove terjatve v pred smrtjo prvotnega dolžnika vodenem izvršilnem postopku že poplačan, čeprav pritožnica s podatki o višini poplačila niti ne razpolaga. S tako vsebino pritožbene graje pritožnica ne more biti uspešna v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper pravnega naslednika dolžnika, ki je, kot že obrazloženo zgoraj, zgolj procesni sklep. Pri izpostavljenih pritožbenih navedbah gre namreč po vsebini za ugovorne navedbe, katerih utemeljenost bo moralo sodišče prve stopnje šele presojati.
ZPP člen 39. ZST-1 tarifna številka 1132. ZIZ člen 42.
sodna taksa za revizijo - razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Pri določitvi višine sodne takse za revizijo sodišče upošteva vrednost glavnega zahtevka. Kadar stranka predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti iz razlogov, da ji sodna pošiljka ni bila vročena, mora o tem zatrjevati dejstvo in predlagati dokaz.
Tožeča stranka nikoli ni pristala na zahtevo tožene stranke po zvišanju rabata. Tožena stranka niti ni konkretizirano navedla, s kom konkretno naj bi bil tak dogovor sklenjen, niti ni predlagala zaslišanje osebe, ki naj bi podala soglasje k takemu dogovoru za račun tožeče stranke. Sodišče je povsem pravilno ugotovilo, da je nelogično, da bi tožeča stranka že v naslednjem letu po sklenitvi kupoprodajne pogodbe s toženo stranko pristala na takšno zvišanje rabata in ker med strankama niti tedaj niti kasneje ni bila sklenjena pisna pogodba oziroma aneks h kupoprodajni pogodbi, ki bi to potrjeval.
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS.
V ZZDODP ni bilo podlage za obračun 100 % osnove iz določbe 1. člena ZZDODP, saj je morala tožena stranka skladno z določbo 2. člena ZZDODP upoštevati odstotke, določene za izplačila v februarju 1997. Osnova za določanje poslanskih plač v februarju 1997 pa je bila v skladu z določbami ZPos predpisana v višini 80 % osnove. Zato je tožena stranka od uveljavitve ZZDODP dalje za sodnike (in poleg njih tudi na tožilce ter državne pravobranilce) pravilno upoštevala tako določeno osnovo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074645
OZ člen 15, 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 151, 152, 153.
sklenitev pogodbe – pogajanja – odstop od pogajanj – škoda zaradi neupravičenega odstopa od pogajanj – obrazloženost stroškovne odločitve – stroški začasnega zastopanja
Stranka, ki je vstopila v pogajanja, ni omejena pri odločanju, ali bo sklenila pogodbo ali ne. Je pa z vstopom v pogajanja zavezana k posebnemu ravnanju, k določeni stopnji spoštovanja interesov nasprotne stranke.
Ravnanja tožene stranke, ki je tožeči stranki ves čas pogajanj jasno izkazovala namen skleniti pogodbo, ji posredovala idejni projekt prenove prostorov in pri njej celo naročila izvedbo elektroinštalacijskih del skladno s prej pripravljenim idejnim projektom, k sodelovanju pri izvedbi pa napotila tudi svojega pogodbenega partnerja, ni mogoče upravičiti s sklicevanjem na naknadno pridobljeno oceno stroškov investicije oziroma napačne kalkulacije tožene stranke.
plača – nadomestilo plače – odsotnost z dela zaradi bolezni
Tožena stranka vtoževanih zneskov tožniku ni plačala in ni poravnala vseh svojih obveznosti do tožnika iz naslova nadomestila plače zaradi začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni za sporno obdobje. Nadomestilo plače bi mu kot delodajalec morala izplačati, nato pa uveljavljati refundacijo od Zavoda za zdravstveno varstvo Republike Slovenije, ker gre za nadomestilo za bolniški stalež v trajanju nad 30 dni, ki se ne plačuje v breme delodajalca. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen.
sklepčnost – nerazumljiva vloga – očitna pomota v nebistvenem delu vloge – poprava – nadaljnji stroški upnika
Po presoji sodišča druge stopnje zgolj zaradi take očitne pomote v nebistvenem delu vloge le-te še ni mogoče označiti kot nesklepčne ali nerazumljive, kar bi v skladu s 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo njeno popravo. Posledično upniku tudi ni mogoče odreči povrnitve stroškov za tako vlogo (ki mu pripadajo na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ), za kar se v svoji pritožbi neutemeljeno zavzema pritožnik.
podjemna pogodba – plačilo podjemnine – opravljen posel po delih – plačilo po obrokih
Naročnik posla ni dolžan izplačati plačila, preden podjemnik ne izpolni svoje obveznosti (doseže končnega rezultata). Drugačna je le situacija, kadar se posel opravlja po delih in pridobi podjemnik pravico do plačila za tisti del posla, ki je opravljen in s strani naročnika prevzet.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1. ZIZ člen 54, 62, 62/2, 239, 256, 256/2.
spor o pristojnosti – odločanje o ugovoru zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo
Pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena ZIZ je tista pravno relevantna okoliščina, ki je odločilnega pomena tudi za razmejitev pristojnosti odločanja o ugovoru zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo.
Oba postopka sta v fazi pred opravljenim prvim narokom za glavno obravnavo. Prekinitev postopka je zato smotrna, saj se s takšnim ravnanjem izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev. Prav tako pa je ekonomično, da se glede istega vprašanja ne vodita dva postopka ter izvaja dvojni dokazni postopek.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi, tudi če je bil prepričan, da sta delavca dobavljeno blago, to je brusne trakove, štela in da sta tako preverila količino prevzetega blaga, moral kot njun nadrejeni vodja skladišča pred podpisom dobavnice preveriti, ali se količine ujemajo, ne pa da se je zanašal na sodelavca in štel, da ni nobenih odstopanj in da prevzete količine ustrezajo podatkom iz dobavnice, o tem pa od delavcev tudi ni zahteval nobenih pojasnil. Tožnik se svoje odgovornosti za pravilno in natančno delo v zvezi s prevzemom blaga ne more razbremeniti s sklicevanjem na domnevne opustitve sodelavcev, niti na neustrezno prakso in dobavo brusnih trakov direktno v brusilnico po naročilu sodelavca, saj bi tudi o tem moral vsaj obveščati nadrejene, zlasti glede na njegove zadolžitve na delovnem mestu „vodja skladišča“. Tožnik je s takšnim svojim ravnanjem huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 189, 189/3, 189/4. OZ člen 311.
ugovor prenehanja terjatve – materialno pravni pobot – litispendenca – izvršilni postopek
Kolikor dolžnik (tam upnik) v enem izvršilnem postopku zoper upnika (tam dolžnika) uveljavlja svojo pravnomočno terjatev, v drugem, kasneje začetem izvršilnem postopku pa se zoperstavi uveljavljeni terjatvi upnika z ugovorom prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota z isto pravnomočno ugotovljeno nasprotno terjatvijo, procesni institut litispendence ne pride v poštev, saj ne gre za tek druge izvršbe o istem zahtevku.
plačilo razlike plače – predsednik uprave – pogodba o delu – konkurenčna prepoved – konkurenčna klavzula – odpravnina – nadomestilo – dolžnost izpolnitve obveznosti – obračun davka in prispevkov
V delovnem pravu je uveljavljen sistem določitve bruto višine prejemkov iz delovnega razmerja (razen če je v pogodbi o zaposlitvi izrecno določeno drugače), od katerih je dolžan delodajalec obračunati in odmeriti predpisane dajatve, delavcu pa po tem odvodu izplačati (ustrezno nižji) neto znesek iz naslova teh prejemkov. Iz pogodbe o delu ne izhaja, da bi bila dolžna tožena stranka tožniku za spoštovanje konkurenčne klavzule izplačati znesek v višini 75 % povprečja treh bruto plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem funkcije, zato je potrebno od pripadajoče dogovorjene odpravnine (odškodnine za spoštovanje konkurenčne klavzule) skladno z določbami ZDoh-2 oziroma ZPSV odvesti predpisane dajatve.
Pogodba o delu je bila sklenjena za mandatno dobo 5 let (za navedeno obdobje je bil tožnik imenovan za predsednika uprave tožene stranke), ta pogodba je prenehala z iztekom časa, ki je bil med strankama dogovorjen, zato je način prenehanja te pogodbe o delu v konkretnem primeru primerljiv prenehanju pogodbe o zaposlitvi po sporazumu strank, kar pomeni, da konkurenčna klavzula ni bila dogovorjena v nasprotju z določbami ZDR.
URS člen 14. ZZK-1 člen 38, 40, 40/1-3, 40/1-4, 40/1-5, 40/1-6, 40/1-7, 40/1-8, 49, 49/1-1. ZKZ člen 19.
predznamba lastninske pravice - pogoji za predznambo - nepravnomočnost odločbe - odobritev pravnega posla - načelo enakosti pred zakonom
Kljub pravnomočni sodbi, ki je v obravnavanem primeru pravno gledano nadomestila pogodbo in zemljiškoknjižno dovolilo, je upoštevanje 38. člen ZZK-1 in izrek sodbe II Ips 369/2010, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi opravi šele potem, ko sklenjeno pogodbo odobri pristojna upravna enota, predlagateljeva pridobitev lastninske pravice pogojna oziroma negotova vse do odobritve pravnega posla (oziroma sodbe). Do dokončnosti odločbe UE o odobritvi pravnega posla pa predlagatelj drugega sredstva za zavarovanje vrstnega reda pridobitve lastninske pravice razen predznambe po 49. členu ZZK-1 nima.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bruto – neto – plača – regres za letni dopust
V delovnih razmerjih se zahteva in obravnava delavčeve denarne prejemke v bruto zneskih: ker velja načelo bruto dohodkov, ker se prispevne in davčne stopnje od dohodkov spreminjajo ter uporabljajo po veljavnosti na dan izplačila, ker so stopnje odvisne od razmerja med izplačevalcem in prejemnikom, ker je delodajalec dolžan izpolniti M-4 obrazec za pokojninsko zavarovanje v bruto znesku. Delodajalec je zato dolžan za delavca obračunati denarne prejemke iz delovnega razmerja v bruto višini ter mu jih po odvodu predpisane dohodnine in prispevkov za socialno varnost izplačati v neto znesku, v primeru zamude izplačila tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakokratnega neto zneska dalje do plačila.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Delavec je upravičen do višjega plačila za drugo, zahtevnejše delovno mesto le, če po odredbi delodajalca opravlja vse naloge zahtevnejšega oziroma drugega delovnega mesta in ne le posamezne naloge, ki spadajo v delokrog drugega zahtevnejšega delovnega mesta.
V točki g) 1. odstavka 121. člena ZIL-1 je pravni temelj zahtevek za objavo sodbe. Glede na 2. odstavek 121. člena ZIL-1 mora sodišče upoštevati vse okoliščine primera in odločiti tako, da je vzpostavljena sorazmernost med težo kršitve in zahtevkom ter interesom imetnika pravice. Ta določba se nanaša le na odstranitvene zahtevke in glede na zakonsko besedilo, izrecno le na zahtevke iz točk b) do f) iz 1. odstavka 121. člena ZIL-1. Ne nanaša se torej na zahtevek za objavo sodbe, ki je urejen v točki g). Pri tem zahtevku sodišču ni potrebno opraviti tehtanja, ali bo ukrep sorazmeren.
SZ-1 člen 42, 43. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/2,119/6.
plačilo v rezervni sklad – aktivna legitimacija
Upravnik le upravlja s sredstvi rezervnega sklada, ki predstavljajo skupno premoženje etažnih lastnikov, zato lahko le etažni lastniki oziroma eden izmed zahteva plačilo od neplačnika.