Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev ugovora po 56. čl. ZIZ je neutemeljen, saj je takšen ugovor mogoče vložiti vse do konca izvršilnega postopka.
ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZGD člen 6, 6/1, 6, 6/1.
spregled pravne osebnosti - zloraba - vezanost na kazensko sodbo
Sodišče je dejstva, ugotovljena v kazenskem postopku, pravilno sprejelo kot del dejanske podlage sodbe, ki utemeljuje zaključek o zlorabi pravne osebe za oškodovanje upnikov. Ugotavljanje kazenske odgovornosti tožene stranke kot predhodnega vprašanja v pravdi v konkretnem primeru ni dopustno. To bi bilo v nasprotju z načelom iz 10. čl. ZKP, ki učinkuje tudi izven kazenskega postopka, da ne sme biti nihče preganjan in kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil obsojen s pravnomočno sodbo.
izvršilni naslov - izvršljivost odločbe - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Da je v izvršilnem predlogu upnika napačno navedeno (očitno zgolj pomotoma) sodišče, ki je izdalo sodbo v pomenu izvršilnega naslova za ta postopek, ne pomeni ovire za izdajo sklepa o izvršbi. Pomembno je, da je bila izvršba dovoljena na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe, ki je izvršilni naslov (17. člen ter prvi odstavek 19. člena ZIZ) in da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, saj vsebuje vse nujne sestavine, ki so naštete kot potrebni pogoji za primernost izvršilnega naslova v določbi 21. člena ZIZ.
Ker je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo več in drugo kot je zahteval in tožena stranka to uveljavlja v pritožbi,je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Zahtevek zavarovalnice zoper zavarovanca v primeru, ko izplača odškodovancem odškodnino, škoda pa je nastala zaradi zavarovančevega ravnanja, ki pomeni kršitev zavarovalne pogodbe (vinjenost), ni zahtevek na podlagi 939. čl. ZOR, ampak odškodnina na podlagi drugega odst. 7. čl. ZOZP.
Sodišče je vezano na trditve tožeče stranke v predlogu in v okviru teh presoja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Spremenjena dejanska podlaga ne more vplivati na pravilnost odločitve sodišča I. stopnje.
Stvarnopravna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Tožeča stranka mora v tožbi ponuditi dokaze o (pasivni) stvarnopravni legitimaciji toženca.
ZTLR ne določa le načine ustanovitve in pridobitve služnosti, temveč določa tudi, kako se lahko obremenjena stvar služnosti razbremeni. Mimo teh določb lahko preneha služnost le v primeru sporazuma prizadetih. Če stranki s pogodbo ustanovita služnost, pa je ne vpišeta v zemljiško knjigo ter zato ne pride do pridobitve stvarne pravice z učinkom "erga omnes", dogovor pogodbeni stranki kljub temu zavezuje. Tedaj mora ena stranka v breme svoje nepremičnine trpeti dejanje druge pogodbene stranke, ker se je v to zavezala s pravnim poslom.
Tožeča stranka se je zaradi motilnega dejanja tožene stranke poslužila samopomoči (po 76. členu Zakona o temeljnih lastinskopravnih razmerjih - ZTLR), zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen neutemeljeni tožbeni zahtevek v delu, kjer je zahtevala vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, ki ga je vzpostavila že sama. Pač pa dovoljena samopomoč v zvezi z motilnim dejanjem ne posega v pravico do sodnega varstva posesti v tistem delu tožbenega zahtevka, kjer je tožeča stranka zahtevala prepoved bodočih motilnih dejanj (79. člen ZTLR). V tem delu je namreč stranka želela doseči preprečitev morebitnih ponovnih motitvenih dejanj s strani tožene stranke. Sklep sodišča prve s takšno vsebino bi tožeči stranki predstavljal izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko v primeru ponovnega motenja predlagala izvršbo.
KZ člen 50, 50/2, 212, 212/1, 50, 50/2, 212, 212/1.
preizkusna doba - velika tatvina
Sodišče prve stopnje je ob izreku pogojne obsodbe obtožencu za storitev kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 212/1 tč. 1 KZ precenilo kot olajševalni okoliščini dejstvi, da si obtoženec z vlomom v osebni avto oškodovanke ni pridobil velike premoženjske koristi in da je ponovno vključen v program zdravljenja zaradi zasvojenosti z mamili, saj je oškodovanki iz denarnice pobral ves denar, ki ga je našel, obravnavano kaznivo dejanje pa je storil po neuspešnem prvem zdravljenju zaradi zasvojenosti. Zato je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi državnega tožilca ter obtožencu v okviru izrečene pogojne obsodbe in določene kazni pet mesecev zapora podaljšalo preizkusno dobo z dveh na tri leta.
ZRTVS člen 15. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci naročnikov in o načinih plačevanja RTV naročnine člen 19, 22, 23.
plačilo RTV naročnine - odjava TV sprejemnika
RTV naročnik mora odjaviti TV sprejemnik v skladu z določbami Pravilnika o samem prijavljanju in odjavljanju......K odjavi mora priložiti ustrezno potrdilo pooblaščenega servisa, če je sprejemnik uničen oz. postane trajno neraben.
KZ člen 41, 133, 133/1, 133/2, 41, 133, 133/1, 133/2.
lahka telesna poškodba - poškodba - odmera kazni
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi oškodovanca, podprte z zdravniškim spričevalom in mnenjem izvedenca o mehanizmu nastanka telesnih poškodb, zanesljivo ugotovilo, da jih je povzročil obdolženec z brcami z nogo v na tleh ležečega oškodovanca, saj poškodbe pri padcu niso mogle nastati, oškodovanec pa je bil udeležen le v prepiru z obdolžencem. Zato takšnih ugotovitev ne morejo omajati pritožbene navedbe obdolženčevega zagovornika, da so natakarica in dva gosta v lokalu slišali in videli le prepir in padec oškodovanca po tleh. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Možno je vložiti tudi eventualno nasprotno tožbo, če je pogoj internoprocesni negotovi bodoči dogodek. Podane morajo biti posebne in vse splošne predpostavke.
Če toženec ni spoštoval dogovora s tožnikom o tem, kjer bo potekala kanalizacija in je kanalizacijo napeljal po tožnikovi parceli po drugačni trasi od dogovorjene, je takšno njegovo ravnanje opredeliti kot neutemeljeno vznemirjanje lastnika.
ZZK člen 77, 77/1, 101, 101/1, 77, 77/1, 101, 101/1.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija
Izbrisno tožbo lahko vloži tisti, ki je "oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo." Tožnik z dedovanjem ni pridobil lastninske pravice na spornih nepremičninah, zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimiran.