Pogoj za upoštevanje zmanjšanja vrednosti nepremičnine zaradi tega, ker ostanejo na njej tudi po prodaji določene pravice (tretji odst. 178. čl. ZIZ) je izpolnjen v primeru, ko je predmet cenitve in izvršbe le solastninski delež dolžnika, ne pa tudi pri ugotovitvi vrednosti celotne in neobremenjene nepremičnine.
Kdaj neko ravnanje katerega od procesnih udeležencev iz I. odst. 140. člena ZKP očitno meri na zavlačevanje postopka, je dejansko vprašanje. Ravnanje zagovornika po pooblastilu, da na dve glavni obravnavi ni pristopil in svojega izostanka tudi ni opravičil, na zadnji obravnavi pa, ko je bil seznanjen z namero sodišča, da sodi njegovemu klientu v nenavzočnosti, pooblastilo odpovedal brez upravičenega razloga, meri na zavlačevanje postopka. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker je odvetniku izreklo denarno kazen.
Vse navedbe toženke v pritožbi o tem, zakaj ni dolžna plačati tožeči stranki prisojenih stroškov upravljanja za stanovanje, so zgolj pojasnjevanje dejanskega stanja.
Predlog za obnovo postopka po 1. točki in 10. točki 1. odst. 396. člena ZPP, ki ni bil vložen v 30 dneh, od kar je stranka zvedela za razloge in dokaza na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, je vložen prepozno.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor dolžnika
V ugovoru zatrjevana dejstva o slabem premoženjskem stanju dolžnikov bi bila lahko pravno upoštevana (ob izpolnjenih ostalih pogojih) le za odločitev o predlogu za odlog izvršbe. Ta dejstva je sodišče prve stopnje v okviru zavrnitve predloga dolžnikov za odlog izvršbe tudi že obravnavalo. Ne predstavljajo pa te navedbe nobenega od ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo in ki jih primeroma našteva 1. odstavek 55. člena ZIZ, saj se ne nanašajo na pravilnost in utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi.
vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - nujni delež - prikrajšanje - oporoka
Ker so nujni dediči zakoniti dediči pride tudi v primeru nujnega dedovanja do vračunavanja daril in volil. Če je zapustnik z delom premoženja razpolagal, bodisi z darili, bodisi z oporoko, lahko prikrajšani nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se sodedičem dana darila vračunajo.
ZST člen 19, 19/4, 19, 19/4. ZPPSL člen 13, 13/1, 15, 83, 83/2, 13, 13/1, 15, 83, 83/2.
stečajni upravitelj - taksa za pritožbo
Stečajni senat je (na predlog stečajnega upravitelja) odločal o povračilu nujnih stroškov (glej 2. odstavek 83. člena ZPPSL). Ker je šlo za sklep stečajnega senata, je bila dopustna pritožba po določbi 1. odstavka 13. člena ZPPSL. Pritožbo zoper takšen sklep pa je že na podlagi prej navedenega lahko podal samo stečajni upravitelj, kot legitimirana oseba, saj je šlo za odločitev o njegovi pravici oziroma obveznosti v stečajnem postopku. Ker pa je po določbi 4. točke 19. tarifne številke Zakona o sodnih taksah (vsakršno) pritožbo zoper odločbo stečajnega senata predvidena taksa v višini 1000 točk, je takšno takso stečajni upravitelj, kot pritožnik in s tem taksni zavezanec, tudi dolžan plačati.
tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka - dejansko stanje - kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je mimo dejanske podlage, ki jo je uveljavljala tožeča stranka, štelo, da se vtožuje pridobitev lastninske pravice na podlagi predpisov o dedovanju. Ker je tožeča stranka ponujeno dejansko podlago sprejelo in pritožbene navedbe usmerilo nanjo, je kršitev sanirana.
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi verodostojne listine, z ugovorom pa je dolžnik nasprotoval obstoj terjatve (tj. uveljavljal njeno prenehanje zaradi zastaranja). To pomeni, da ne gre za situacijo, ko je potrebno odločiti le o ugovoru zoper tisti del sklepa o izvršbi, s katerim je izvršba dovoljena, ampak najprej o obstoju terjatve, ki je sporna, torej za situacijo, ki jo urejajo določbe 2. odst. 62. čl. ZIZ in ki jih je izvršilno sodišče pravilno uporabilo. Glede na to, da se bo postopek nadaljeval kot pravda, pa bo upnica lahko podala vse potrebne navedbe v okviru tega postopka.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL43008
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Terjatev na ugotovitev deleža in obsega skupnega premoženja, drugačnega od tistega, ki je bil že ugotovljen s pravno veljavno sklenjenim sporazumom med zakoncema, za izpodbijanje katerega zaradi napak volje so že potekli vsi prekluzivni roki iz 117. člena ZOR, ni verjetno izkazana v pomenu določbe prvega odstavka 272. člena ZIZ.
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407, 407/1, 407/1-1.
obnova kazenskega postopka - izrek enotne kazni
Sodišče prve stopnje je z v postopku neprave obnove kazenskega postopka spremenilo prejšnji sodbi glede odločbe o kazni in obsojencu izreklo eno samo kazen. Pri nepravi obnovi kazenskega postopka ter združevanju kazni iz pravnomočnih sodb z izrekanjem ene same kazni za dejanja v steku, izreče sodišče novo kazen samo na podlagi tistih okoliščin, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku. Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pri izreku kazni kot obteževalne okoliščine upoštevalo obsojenčevo predkaznovanost za istovrstno kaznivo dejanje (sodba Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. K 140/97) in veliko vrednost vzetih predmetov na škodo trgovine F... (3,176.813,00 SIT), ki odstopa od običajne vrednosti pri tovrstnih kaznivih dejanjih in je tudi po oceni sodišča druge stopnje izrečena enotna kazen primerna teži dejanj in stopnji obtoženčeve krivde.
Na nepremičnini v družbeni lasti lastninske pravice s priposestvovanjem ni bilo mogoče pridobiti, pa čeprav gre za nepremičino, ki je po Zakonu o lastninjenju nepremičnine v družbeni lasti iz leta 1997 prešla v last prejšnjega imetnika pravice uporabe.
ZPP (1977) člen 223, 223. ZOR člen 173, 177, 177/2, 200, 200/1, 173, 177, 177/2, 200, 200/1.
negmotna škoda - gmotna škoda - denarna odškodnina - nevarna dejavnost - nevarna stvar - prosti preudarek
Tožnik po nezgodi 15 mesecev ni mogel delati oziroma najti zaposlitve. V času ko je prišlo do poškodbe, res ni bil redno zaposlen, vendar pa je tudi takrat praktično ves čas delal, bodisi preko javnih del bodisi je sam iskal delo pri tožencu. Takoj ko je po poškodbi toliko okreval, da je lahko začel ponovno delati, je iskal primerno zaposlitev in delal priložnostno, nato pogodbeno pri različnih delodajalcih: pri zadnjem pa je še vedno redno zaposlen za določen čas. Tožnik bi tudi v obdobju, ko zaradi poškodbe ni mogel delati gotovo delal in je bil zato prikrajšan pri dohodkih. Kakšen odhodek bi imel v spornem obdobju pa se ne da ugotoviti, saj je tožnik iskal priložnostna dela in veliko menjaval zaposlitve. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o višini materialne škode v skladu z določbo 223. člena ZPP (1977) po prostem preudarku.
Ker je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je s tem že verjetno izkazano, da podatkov o številki računa dolžnice ni mogel pridobiti, saj nima pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova.
obnova postopka - razlog - procesna sposobnost stranke
Ni podan obnovitveni razlog po 3. tč. 421. čl. ZPP, če je bilo trenutno psihično stanje stranke takšno, da ni bila sposobna urejenega mišljenja in pričanja na sodišču, pričala pa je dva meseca kasneje. Pri čemer pa obnovitveni razlog po tem členu uveljavlja njen nasprotnik.
Razsodišče upnika, ki na podlagi javnega pooblastila opravlja tudi določene zadeve iz državne pristojnosti, je odločilo, da sklepi, sprejeti na redni seji najvišjega organa upnika, niso veljavni. V skladu z načelom prirejenosti postopkov je sodišče na to odločitev vezano.