Dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni občasna denarna dajatev, zaradi česar določba 279. člena ZOR pri odločanju o zakonitih zamudnih obrestih ni uporabljiva. Po določbi 34. člena ZDSS, v zvezi z določbo 23. člena ZDSS, tožnik ni dolžan postaviti določenega zahtevka, kadar gre za tožbe zoper odločbe pristojnih nosilcev zavarovanj. Zato lahko tožnik - zavarovanec tudi po vložitvi tožbe razširi tožbeni zahtevek tudi na zakonite zamudne obresti. Za odločanje o zakonitih zamudnih obrestih je odločilen le obstoj zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, pri dajatvah iz pokojninskega in invalidsega zavarovanja pa tudi krivdna odgovornost nosilca in izvajalca tega zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL01358
ZGD člen 1, 1/7, 5, 5/1, 1, 1/7, 5, 5/1. ZPP člen 76, 205, 76, 205.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - prenehanje opravljanja dejavnosti
Izvršba v konkretnem primeru teče že vseskozi proti F. Š., ne pa proti obratovalnici F. Š., čeprav je bil dolžnik označen skupaj s fantazijskim imenom obratovalnice. Če pa ni razloga za prekinitev postopka, tudi ni podlage za odločanje o nadaljevanju (neprekinjenega) postopka, o čemer je sodišče odločilo v izreku izpodbijanega sklepa.
Odobritev za izvajanje ukrepov po čl. 49 ZoPol, dana z obkrožitvijo besede "izdajam" in podpisom na pisnem predlogu PU, ki ima vse sestavine, kot jih določa II. odst. 49. čl. ZoPol, je veljavna, zato podatki, pridobljeni po takšni odobritvi, niso nedovoljeni in sodišče nanje lahko opre sodbo.
Zgolj dejstvo, da na pisni odobritvi ukrepov iz čl. 49 II ZoPol ni datuma odobritve, še ne pomeni, da odobritev ni zakonita.
ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
narok - preložitev naroka
Dejstvo, da naj bi bil pooblaščenec tožeče stranke na dan razpisanega naroka prezaseden, sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Tožeča stranka je bila kljub takšnemu predlogu dolžna na narok priti, saj sodišče njenemu predlogu ni ugodilo.
ZPP v 164. členu določa čas, do kdaj stranki povrnitev stroškov lahko zahtevata (glej 3. in 7. odstavek 164. člena ZPP), kakor tudi dolžnost sodišča, da o povrnitvi stroškov odloči na določeno zahtevo strank brez obravnavanja (glej 1. odstavek citiranega člena). Po teh določilih mora stranka zahtevati povrnitev stroškov praviloma najpozneje do konca glavne obravnave (glej 3. odstavek citiranega člena), v primeru umika tožbe pa najpozneje v 15 dneh od prejema sporočila o umiku (glej 7. odstavek citiranega člena). Določbi se ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta, saj urejata pravočasnost zahtevka za povrnitev pravdnih stroškov, o katerem je, če je postavljen od začetka do konca pravdnega postopka, sodišče dolžno odločiti v končni odločbi (glej 4. odstavek citiranega člena).
KZ člen 37, 37/2, 127, 127/2-2, 37, 37/2, 127, 127/2-2.
umor - bistveno zmanjšana prištevnost
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi dokazov in indicov prepričljivo ugotovilo, da je obtoženec storil kaznivo dejanje umora iz koristoljubnosti, ni pa ravnal v obrambi in ni storil kaznivega dejanja hude telesne poškodbe s smrtnim izidom. Obtožencu je bila izrečena kazen 20 let zapora, kakršno je bilo možno izreči glede na zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, alternativno. Ker je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre za bistveno zmanjšano prištevnost, je zato pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in je izrečeno kazensko sankcijo znižalo na 15 let zapora.
Če je obdolženčeva mati zaposlena kot uradnica na sodišču, pristojnem za opravo preiskovalnih dejanj, je to tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL01592
ZPP (1977) člen 187, 368, 380, 380-2, 187, 368, 380, 380-2. ZOR člen 28, 28. ZPPSL člen 114, 121, 121/1, 121/2, 121/5, 137, 137/1, 137/3, 114, 121, 121/1, 121/2, 121/5, 137, 137/1, 137/3.
pravni interes
Res je, da začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva in da se spremeni le obrestna mera (glej 2. odst. 114. čl. ZPPSL). Vendar pa navedeno določilo ne pomeni, da zaradi njega in na njegovi podlagi tožeči stranki, kot stečajnemu upniku, obrestne terjatve ni bilo potrebno prijaviti oziroma, da jo je stečajni senat z napotitvenim sklepom v okviru "spp" smiselno napotil na pravdo tudi za obrestno terjatev. Prvostopno sodišče je tožbo tožeče stranke v obrestnem delu s sklepom pravilno zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa (glej 187. čl. ZPP). Izpolnjevanje obveznosti iz obojestransko odplačnih pogodb je namreč po začetku stečajnega postopka usmerjeno k vnovčenju stečajne mase. V konkretnem primeru pa bi izpolnitev pogodbe imela za stečajno maso nasprotni učinek, saj je bila obveznost tožene stranke denarna, obveznost tožeče stranke pa nedenarna.
izvedenec - dejansko stanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, s katerimi pa pritožnik uveljavlja izločitveni razlog po 4. točki 1. odst. 39. čl. ZKP, v pritožbi in s katerimi je tudi tekom kazenskega postopka na glavnih obravnavah zahteval izločitev izvedenca, z navedbo, da je le-ta podpisan tudi pod strokovnim mnenjem Ministrstva za notranje zadeve, torej pod mnenjem organa, ki je delovalo v funkciji tožilstva v fazi predhodnega kazenskega postopka in ko te razloge sedaj ponavlja tudi v pritožbi in izrecno navaja, da se zastavlja vprašanje nepristranosti tiste osebe, ki je v predhodnem postopku že sodeloval in sodeluje še v kazenskem postopku, pa dejansko uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki I. odst. 39. čl. ZKP. Ta izločitveni razlog pa je mogoče uveljavljati po določbi II. odst. 41. čl. ZKP le do začetka glavne obravnave, česar pa pritožnik ni storil. Le v primeru, če bi do začetka glavne obravnave, ne glede na to, da je sodišče prve stopnje na glavnih obravnavah dvakrat vsebinsko zavrnilo predlog zagovornika za izločitev izvedenca, sodišče prve stopnje predlog, ki bi bil podan za izločitev izvedenca zavrnilo, bi bilo v zvezi z navedbami v pritožbi mogoče presojati ali je podan izločitveni razlog po 6. točki I. odst. 39. čl. ZKP v zvezi s I. odst. 44. čl. ZKP in ali je tako sodišče prve stopnje kršilo določbe kazenskega postopka o izločitvi izvedenca ter ali je takšna kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
4. odst. 40. člena ZIZ upniku ne nalaga, da mora sodišču predložiti dokazilo o plačani sodni taksi. Ker je iz predloženih listin razvidno, da je upnik v sodno odrejenem roku sodno takso plačal, sodišče ni imelo podlage za izdajo sklepa o presumiranem umiku v citiranem določilu ZIZ.
Kaznivo dejanje prikrivanja je mogoče storiti tudi s tem, da sta obdolženca vedela, da sta pridobila blago, ki je bilo ukradeno saj sta ga vozila v svojem vozilu.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - menica - verodostojna listina
Upnik je v obravnavanem primeru v predlogu za izvršbo sicer navedel, da je izterjevana terjatev izkazana z "zavrnjenima menicama", toda predlogu ni priložil spornih menic temveč njuni fotokopiji (prilogi A 1 in A 8). Predlog za izvršbo tako ni bil ustrezno dokumentiran (2. odst. 41. čl. ZIZ), izpodbijani sklep o izvršbi, ki dovoljuje izvršbo proti dolžniku na podlagi spornih menic (prim. 1. odst. 44. čl. ZIZ), pa je v nasprotju z listinami, ki so v spisu. In ker predloženi fotokopiji spornih menic nista opremljeni s podatki, ki jih za prepis menice zahteva Zakon o menici, ne moreta imeti meničnopravne veljavnosti. Če pa je tako, tudi nista verodostojni listini (prim. 2. odst. 23. čl. ZIZ).
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 53, 53/2, 54, 54/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 54, 54/2, 62, 62/5.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - preizkus po uradni dolžnosti - procesne obresti
Pri tem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno odločilo o procesnih obrestih (del izterjevane terjatve - 2.338.566,55 SIT - so namreč obračunane obresti, priloga A 2). Te gredo upniku od vložitve tožbe (2. odst. 279. čl. ZOR).
Sodišče tudi mnenje izvedenca presoja tako kot vsak drug dokaz, vendar mora v primeru, če ga takšno mnenje ne zadovolji, odrediti drugega izvedenca, ne sme pa njegovega mnenja nadomestiti s svojim mnenje, ker nima potrebnega strokovnega znanja.
Obsojenka ni izpolnila posebnega pogoja, da mora oškodovanki plačati določeno vsoto denarja. Z njo ni vzpostavila nobenih stikov, izognila pa se je tudi prihodu na sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe. Ker posebnega pogoja iz pogojne obsodbe obsojenka ni izpolnila, je prvostopenjsko sodišče pravilno preklicalo pogojno obsodbo in obsojenki izreklo zaporno kazen.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 464, 464/2, 464, 464/2.
arbitražni dogovor - ugovor
Ugovor sklenjenega arbitražnega dogovora mora tožena stranka podati najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni bilo, pa na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. Navedeno pomeni, da ga mora uveljaviti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku. Ugovor sodne nepristojnosti zaradi sklenjenega arbitražnega dogovora je predviden v pravdnem in ne v izvršilnem postopku. Tožena stranka lahko tak ugovor poda tudi že v izvršilnem postopku, vendar ima tak ugovor enako posledico kot ugovor materialnopravne narave, to je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (2. točka izreka) v skladu s 2. odstavkom 55. a člena ZIP/78 oziroma v skladu s sedaj veljavnim 2. odstavkom 62. člena ZIZ/98. Ko odloča o ugovoru, da je bil sklenjen arbitražni dogovor, mora namreč redno sodišče presoditi tudi veljavnost takega arbitražnega dogovora. Tožeči stranki mora biti zato dana možnost, da se o veljavnosti zatrjevanega arbitražnega dogovora izjavi, to pa je mogoče le v kontradiktornem, torej pravdnem postopku. Tožena stranka s tem, ko se v izvršilnem postopku spusti v obravnavanje glavne stvari (ugovor zoper sklep o izvršbi) pa ugovora sklenjenega arbitražnega ugovora ne poda, ni prekludirana.
Glede nerazveljavljenega dela, to je glede zahtevka in stroškov (1. in 3. točka izreka sklepa o izvršbi) pa se je postopek nadaljeval po pravilih, ki veljajo za ugovor proti plačilnemu nalogu po ZPP/77. Zato je prvostopno sodišče v odločbi o glavni stvari v skladu s 4. odstavkom 451. člena ZPP/77 pravilno odločalo, ali ostane še obstoječi, to je nerazveljavljeni del sklepa o izvršbi (1. in 3. točka izreka) v celoti ali deloma v veljavi oziroma ali se tudi v tem delu razveljavi.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20969
KZ člen 69, 69/2, 69, 69/2. ZKP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
odvzem predmetov
Vozilo, nesposobno za nadaljnjo uporabo, zaradi predrugačene šasije, ne predstavlja predmeta, ki bi ga bilo mogoče vzeti, ker tako zahtevajo koristi splošne varnosti. Takšno vozilo ni predmet, ki je zaradi svojih lastnosti vsem splošno nevaren.