S posredovanjem dokumentov prosilcu je nastopilo stanje, ki ga je tožnica želela z zahtevkom za odpravo izpodbijane odločbe preprečiti, kar pomeni, da si zaradi okoliščin, nastalih zaradi izvršitve odločbe in izročitve dokumentov prosilcu, svojega pravnega položaja z vloženo tožbo ne more več izboljšati.
Tožnica je bila v konkretnem primeru seznanjena z okoliščinami, ki so vplivale na njen pravni interes oziroma njegovo prenehanje, tj je z izročitvijo dokumentov prosilcu, in se o tem tudi izjavila. Tožnica po lastni volji ugotovitvenega zahtevka ni postavila, pa bi ga lahko, sodišče pa je ni bilo dolžno pozvati, da tak zahtevek postavi.
Po presoji sodišča bi posameznik z višjimi etičnimi in moralnimi standardi poskrbel za izpolnitev tudi neiztožljivih obveznosti, zlasti če te izvirajo iz njegovih namernih protipravnih dejanj, ki jih obžaluje. Za povrnitev zaupanja v to, da bo vestno in pošteno opravljal poklic odvetniškega kandidata, bi zato tožnik moral vsaj začeti odplačevati svoje dolgove, ki jih ima do RS, oziroma te poplačati v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi.
Iz zakona izhaja, da sta opravljanje zdravniške službe, za kar je pogoj vpis v register zdravnikov, in članstvo v Zbornici neločljivo povezana in eno brez drugega ni mogoče. Tako ni mogoče zahtevati, da se zdravnik izbriše iz članstva Zbornice in ostane vpisan v registru zdravnikov. To izhaja tudi iz Pravilnika o zdravniškem registru, ki v prvem odstavku 5. člena določa, da z vpisom v zdravniški register zdravnik postane član Zbornice. Eno brez drugega torej ni mogoče, oziroma je izbris iz članstva Zbornice mogoč le z izbrisom iz registra.
Tožnik je iz odločbe z dne 21. 4. 2016 lahko razbral, da je bil izbrisan iz registra zdravnikov in če je štel, da je toženka odločila v nasprotju s predpisom ali z njegovo zahtevo, ker naj bi ga lahko izbrisala le iz članstva Zbornice, ne pa tudi iz registra zdravnikov, bi zoper odločbo lahko vložil pritožbo.
Toženka je ugotavljala premoženjsko stanje tožnice in se pri tem oprla na uradne podatke zemljiške knjige in GURS o lastništvu nepremičnin in njihovi vrednosti. Tožnico je z ugotovljenimi dejstvi tj. vrednostjo nepremičnega premoženja tudi seznanila in ji dala možnost, da se o njih izjavi. Tožnica ni predložila dokazov, da bi se lasninsko stanje glede nepremičnin, ki jih je toženka upoštevala, spremenilo in tudi ni uspela dokazati, da bi bila vrednost njenega deleža nepremičnine drugačna, kot izhaja iz javno dostopnih podatkov, ki jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti.
Pri tem je potrebno upoštevati, da pristojni organ za BPP sam po uradni dolžnosti ni dolžan ugotavljati vseh okoliščin glede možnosti razpolaganja s premoženjem in dohodkom, ki sta predmet ugotavljanja v postopku. To dolžnost (glede navajanja in dokazovanja) ima lahko po naravi stvari zgolj prosilec.
Tožnik si želi, da bi njegovo prošnjo obravnava Slovenija, ker je na Hrvaškem doživel neprijetnosti, ki mejijo na ponižujoče ravnanje. Ta njegova pavšalna in nekonkretizirana trditev sodišča ni prepričala.
Izpodbijani sklep o združitvi upravnih postopkov, izdan na podlagi 130. člena ZUP, ni upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Sklep o združitvi postopkov je upravni akt procesne narave, s katerim je odločeno o načinu izvedbe postopka pred upravnim organom in torej ni upravni akt, s katerim bi bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, s tem pa tudi ne akt, o katerem bi sodišče odločalo v upravnem sporu.
Čeprav je bil tožnik v pravnem pouku odločbe organa druge stopnje zmotno poučen, da lahko zoper sklep organa prve stopnje sproži upravni spor, sodišče še pojasnjuje, da napačen pravni pouk stranki sicer ne sme biti v škodo, vendar pa ji ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.
Za postopek odmere NUSZ ni pomembno, ali je izvedena gradnja po gradbenih predpisih, ki kot gradnjo štejejo tako odstranitev objekta kot novogradnjo, temveč ali se je (na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja) začelo z gradnjo stavbe. Razlikovanje med zazidanim in nenazidanim zemljščem namreč temelji ravno na tem, ali se na stavbnem zemljišču nahaja stavba ali ne. Izjema je zemljišče, na katerem se je gradnja stavbe šele začela; tudi to zemljišče se uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Zato začetek gradnje stavbe lahko pomeni le začetek novogradnje, nikakor pa ne (že) odstranitev objekta, ki se po gradbenih predpisih prav tako šteje za gradnjo.
S tem ko je prosilec izrazil namero oz. zaprosil za mednarodno zaščito, ko je po prihodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice, je bil torej vzpostavljen položaj odgovornosti Hrvaške, le na različnih pravnih podlagah.
Tožnik se ne želi vrniti v Francosko republiko le zato, ker tam ni mogel delati. Take okoliščine ne izkazujejo sistemskih pomanjkljivosti v zvezi s postopkom mednarodne zaščite in pogoji za sprejem prosilcev, saj je očitno, da tožnik v Francoski republiki kot prosilec za mednarodno zaščito ni imel težav, mednarodna zaščita pa ni namenjena le reševanju ekonomskega položaja prosilcev.
Ob upoštevanju občutljivosti vprašanj, ki se nanašajo na osebno sfero posameznika in med drugim na njegovo spolnost, zato le na podlagi dejstva, da ta oseba zaradi nepripravljenosti razkritja intimnih vidikov svojega življenja ni od začetka zatrjevala svoje istospolne usmerjenosti, ni mogoče sklepati na njeno neverodostojnost.
Sodišče se strinja s presojo tožene stranke, da tožnik ni izkazal pogoja nekrivde v zvezi z navajanjem novih dejstev. Tudi če bi bilo tožnika pred podajo zahtevka za uvedbo ponovnega postopka res strah govoriti o svoji spolni usmerjenosti, pa ni izkazal, da bi bil v okoliščinah obravnavane zadeve tak strah razumen oziroma utemeljen.
V postopku javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev mora toženka svojo odločitev obrazložiti na takšnem nivoju, ki omogoča, da se stranka seznani z vsemi tistimi razlogi, ki so vplivali na odločitev.
Obrazložitev toženke je nelogična in nejasna, kar onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti njene odločitve o tem, da se tožničina operacija ne izbere v sofinanciranje. Ustrezna obrazložitev, ki obsega vse razloge za sprejeto odločitev, mora izhajati že iz samega akta.