obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje stranke - trditveno in dokazno breme - javno objavljeni podatki
Tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevaje podatke iz zadnjega letnega poročila tožene stranke, zgolj navedbe tožene stranke v smislu, da ti podatki niso več aktualni, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani pogoji za obročno plačilo sodne takse. Če je torej tožena stranka želela izkazati drugačno (slabše) premoženjsko in finančno stanje, kot izhaja iz posredovanih podatkov, bi morala že v predlogu za svoje trditve o slabšem premoženjskem stanju ponuditi ustrezne dokaze. Tudi za odločanje o predlogu za taksne olajšave namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
pogodbena kazen - pogodbena kazen za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti - pravilna izpolnitev obveznosti - razlaga jasnih pogodbenih določil
Ker je bila pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude s pravilno izpolnitvijo (četrti odstavek 251. člena OZ) in ne za primer neizpolnitve obveznosti (prvi odstavek 251. člena OZ), se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 251. člena OZ. Po navedeni določbi namreč pravico zahtevati izpolnitev obveznosti izgubi, kdor je zahteval plačilo pogodbene kazni. Vendar to velja zgolj v primeru, če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti in lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev obveznosti bodisi pogodbeno kazen.
Jasno pogodbeno določilo se mora uporabiti tako, kot se glasi.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - konkretizacija zakonskih znakov
Prikrajšanje delavca za pravico, ki mu pripada (kot to izpostavlja pritožba), je namreč zakonski znak očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ-1, medtem ko je kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1 (ki je veljalo v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja, torej pred uveljavitvijo novele KZ-1E) storjeno, če ima dejanje iz prvega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov. Opis dejanja iz obtožnega predloga državne tožilke pa ne vsebuje konkretizacije zakonskega znaka neupravičenega neizplačila treh zaporednih plač, kot to skuša prikazati pritožba. Iz opisa namreč niti ne izhaja, da obdolženec v nasprotju s predpisi delavcem ni izplačal plač za posamezno obdobje. Šele na podlagi tako oblikovanega konkretnega dejanskega stana, bi lahko sodišče prve stopnje presodilo, ali je podan tudi abstraktni dejanski stan neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač, ki je (kot alternativno določen zakonski znak) potreben za kvalificirano obliko kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev iz drugega odstavka 196. člena KZ-1. Da bi v konkretnem primeru morebiti šlo za izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, pa pritožba niti ne zatrjuje.
ZPIZ-2 člen 183, 403.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149, 454.
invalidnina za telesno okvaro - neprava obnova postopka
Pri razsoji konkretne zadeve je potrebno izhajati iz 403. člena ZPIZ-2, po katerem do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje TO, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Seznam TO) pravico do invalidnine pridobijo v skladu z določbami 143. do 145. in 147. do 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Po definiciji iz 143. člena ZPIZ-1 je TO podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali okvara povzroča invalidnost ali ne. TO seveda ni mogoče ugotavljati neposredno po 1. odst. 143. člena ZPIZ-1, temveč le za stanja, pod pogoji in v višini, določeni v Seznamu TO, ki se še vedno uporablja. Za nadaljnjo uporabo Seznama TO ni bistveno, da ni bil realiziran 3. odst. 143. člena ZPIZ-1, ki je predvidel, da vrste in odstotke TO določi minister za delo po predhodnem mnenju ministra za zdravstvo, niti doslej 1. odst. 403. člena ZPIZ-2. Do sprejema novega splošnega pravnega akta se uporablja Seznam TO, kot je bilo določeno v 454. členu ZPIZ-1 in enako v 403. členu veljavnega ZPIZ-2.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00020247
ZZZDR člen 124, 124/2, 133. OZ člen 190, 191, 346, 358, 358-3. ZPP člen 319, 319/3. ZBPP člen 46.
plačilo domske oskrbe - preživninska obveznost otrok do staršev - povračilni zahtevek - verzijski zahtevek preživninskega upravičenca - ugovor zastaranja - trditvena in dokazna podlaga - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - pobotni ugovor - ugovor litispendence - skrbništvo
Tožbene trditve o doplačevanju stroškov oskrbnine zapustnice zaradi ohranitve njenega premoženja, ker bi bile sicer z njim poplačane terjatve socialne ustanove za oskrbo zapustnice, kažejo na terjatev tožnikov do pokojne zapustnice oziroma na kondikcijski zahtevek zaradi podlage, ki se ni uresničila, oziroma je kasneje odpadla. Pravni temelj tožbenega zahtevka je v določbah OZ o neupravičeni pridobitvi in ne v določbah ZZZDR o preživljanju staršev, kot je zmotno ocenilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL00020284
ZPP člen 189, 189/3. ODZ člen 732.
ugotovitvena tožba - dopustnost ugotovitvene tožbe - obstoj solastninske pravice - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - obstoj pravde - litispendenca - istovetnost tožbenega zahtevka - istovetnost pravdnih strank - denacionalizacija - denacionalizacijski postopek - pasivna legitimacija - zavezanec za plačilo odškodnine - denacionalizacijski zavezanec - sklep o dedovanju - dedič
Za dopustnost ugotovitvene tožbe mora tožnik izkazati, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, ta negotovost pa je posledica ravnanja tožene stranke, in nima učinkovitejšega pravnega sredstva za zavarovanje svojega pravnega položaja.
Tožena stranka v denacionalizacijskem postopku tožniku odreka izplačilo odškodnine, ker naj bi bila zakonita lastnica premoženja v času nacionalizacije tožnikova teta. S tem je izpolnjena predpostavka ogroženosti tožnikovega pravnega položaja glede določenega pravnega razmerja zaradi negotovosti, ki je posledica ravnanja tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020447
ZOZP člen 8a, 8a/2, 8a/3, 19, 19/1. Druga Direktiva Sveta z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil člen 1, 1/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/14/ES z dne 11. maja 2005 o spremembi direktiv Sveta 72/166/EGS, 84/5/EGS, 88/357/EGS in 90/232/EGS ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil člen 2, 6. OZ člen 154.
ZOZP v prvem odstavku 19. člena določa, da je obveznost zavarovalnice iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, je bila v času škodnega dogodka (9. 1. 2006) v istem členu ZOZP za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev predpisana najnižja zavarovalna vsota 122.500.000,00 SIT5 (511.184,12 EUR). Sama revalorizacija teh zavarovalnih vsot (kar je enako veljalo tudi za neizkoriščene dele zavarovalnih vsot) pa je bila v času škodnega dogodka predvidena v drugem odstavku 8a. člena istega zakona, ki je določal, da se denarni zneski iz 19. člena ZOZP zvišajo, če se razmerje tolarja proti evru po srednjem tečaju Banke Slovenije spremeni tako, da so ti zneski preračunani v evre nižji od zneskov iz drugega odstavka 1. člena Druge direktive Sveta 84/5/EGS, kot tudi (v tretjem odstavku omenjenega člena), da zvišanje, ki je sorazmerno s spremembo navedenega tečajnega razmerja, objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije. Samo v tem pravnem okviru je torej možna (dopustna) revalorizacija zavarovalne vsote iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti po zavarovalni polici.
odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - soprispevek oškodovanca - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči
Verbalno izzivanje oziroma besedni prepir, razen v izjemnih primerih (ko gre za izzivanje k telesnemu napadu), ni opravičilo za telesno obračunavanje.
Sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, ampak se morajo njene posledice pokazati v obliki duševnih bolečin. Denarna odškodnina se priznava le, kadar stopnja in trajanje duševnih bolečin opravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnovesje. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju trditvene podlage tožnika in njegove izpovedbe pravilno ocenilo, da je šlo pri tožniku za kratkotrajno prizadetost (v trenutku izreka spornih besed), ki ni porušila njegovega psihičnega ravnovesja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020655
ZPP člen 7, 151, 151/2, 285, 337, 337/1. ZIZ člen 46, 49, 49/1, 71, 80, 221, 221/1. ZOdvT člen 19.
odškodninska odgovornost izvršitelja - predlog za odlog izvršbe - izročitev in izpraznitev nepremičnine - izvršba na premičnine - deložacija - oprava izvršbe - neposredna dejanja izvršbe - omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz - pritožbene novote - nagrada za narok - stroški odvetnika
V primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pomanjkljive navedbe. Takšno ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialnega procesnega vodstva.
Sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo pravilno ni dopustilo zasliševanja drugega tožnika o dejstvih, ki v dokaznem predlogu za njegovo zaslišanje niso bila navedena, saj bi sicer kršilo načelo razpravnosti. Dostavka "kot doslej” pod dokaznimi predlogi v nekaterih nadaljnjih točkah tožbe in pripravljalnih vlogah, pa ni mogoče razlagati tako, da je tožeča stranka z njim zahteval izvedbo prej predlaganega zaslišanja drugega tožnika tudi za dokazovanje drugih zatrjevanih dejstev. Dokazni predlog "kot doslej” namreč sodišča ne zavezuje k izvedbi nobenega dokaza, saj ni navedeno, katero pravno relevantno dejstvo naj bi se dokazovalo z izvedbo posameznega dokaza.
Sklicevanje na vsebino drugih listin in dokumentov kot na lastne navedbe povzroča tako pri sodišču kot pri nasprotni stranki nejasnost in negotovost o vsebini trditvene podlage tožbe in dejanske podlage spora nasploh. Zato mora biti pristop k dovolitvi sklicevanja na priloge tožbe kot lastne navedbe stranke restriktiven. Ni namreč mogoče pričakovati od sodišča, da bo samo v listinski dokumentaciji iskalo in izluščilo, katera dejstva bi utegnila biti relevantna za odločitev v sporu. S tem bi sodišče prevzelo vlogo stranke in samo, morda celo mimo volje stranke, oblikovalo dejansko podlago spora, obenem pa bi onemogočilo nasprotni stranki izjaviti se o relevantnih dejstvih, saj ji ne bi bilo znano, katera iz listin, ki so predložene kot dokaz, bo sodišče sploh prepoznalo kot taka.
Manjkajočih trditev ne more nadomestiti izvedba dokaza - postavitev izvedenca ustrezne stroke. Dokaz s postavitvijo izvedenca ni namenjen odkrivanju spornih pravno relevantnih dejstev, temveč zgolj ugotavljanju obstoja pravočasno zatrjevanih dejstev. Tako imenovani poizvedovalni (informativni) dokaz, ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.
O dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe ne odloča izvršitelj, pač pa izvršilno sodišče, pri čemer sama vložitev predloga za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži izvršbe.
Sodišče prve stopnje drugemu tožencu utemeljeno ni priznalo stroškov zastopanja na poravnalnem naroku, saj je le-temu takoj sledil prvi narok za glavno obravnavo.
Odvetniški stroški se priznajo le, če je vlogo sestavil odvetnik.
odločitev o pravdnih stroških - priglasitev stroškov v postopku - ekonomski interes - pravni interes - pravni interes za sodno varstvo - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je obstoj pravnega interesa osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker si deseti toženec s tu obravnavano pritožbo svojega pravnega in ekonomskega položaja ne bi mogel izboljšati, ker mu je sodišče že priznalo višje stroške, kot jih je priglasil naknadno in kot bi jih lahko priznalo sodišče, če bi o njih v primeru razveljavitve izpodbijanega sklepa ponovno odločalo, je bilo treba njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno (352. člen ZPP).
V določbi 34. člena ZSVarPre je jasno določena ne samo dolžnost upravičenca do izredne denarne socialne pomoči, da v določenem roku centru za socialno delo predloži dokazila o namenski porabi sredstev, ampak v primeru, da upravičenec tega ne stori v roku ali se iz dokazil ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena namensko ali ne v roku, tudi jasno določene posledice in sicer, da ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. Ni pa v citirani določbi 34. člena ZSVarPre določene obveznosti in tudi ne posledica za primer, kot je obravnavani, ko je upravičencu do izredne denarne socialne pomoči naknadno priznana še razlika med že priznanim in izplačanim zneskom izredne denarne socialne pomoči in na novo določenim zneskom zaradi na novo določenega minimalnega osebnega dohodka.
KZ-1 člen 241, 241/1.. ZDR-1 člen 20, 20/1, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - seznanitev s kršitvijo
Seznanitev s sklepom o preiskavi sama po sebi (brez ustrezne dodatne utemeljitve) ne dokazuje, da je pristojna oseba že takrat ugotovila, da je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja (upoštevajoč npr. kvaliteto dokazov, ki so bili navedeni v sklepu o preiskavi, dostopnost teh dokazov delodajalcu).
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - procesna sposobnost - opravljen pravniški državni izpit
Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka, pri tem pa ni niti navedel in tudi ne izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, kar je pogoj za vložitev takšnega predloga po četrtem odstavku 86. člena ZPP. Zato je predlog zakonito zavržen.
izvršba na nepremičnino - izpraznitev in izročitev nepremičnin - plačilo kupnine - obrazložitev - izselitev iz nepremičnine - zavezanec za izročitev nepremičnine - rok za izselitev - primeren rok
Glede ravnanja sodišča prve stopnje, ki je v obrazložitvi svojega sklepa zapisalo le, da je določilo rok za izselitev, je treba upoštevati, da gre le za vprašanje določitve paricijskega roka, torej postransko odločitev. Breme stranke je, da sodišču navede razloge, ki utemeljujejo določitev daljšega roka. Če stranka teh razlogov ne navede, tudi sodišče določitve dolžine roka ni dolžno posebej obrazložiti.
Pritožnika navajata, da izpodbijani sklep ni obrazložen glede pravočasnosti plačila kupnine. Na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP višje sodišče zatrjevano kršitev lahko odpravi, že zato pritožnik s tako pritožbo ne more uspeti.
Edina zavezanka za izročitev in izpraznitev nepremičnine je zastaviteljica, to je dolžnica.
oporočna razpolaganja - določitev dednih deležev - obseg zapuščine - sporazum o delitvi zapuščine - razlaga oporoke - oporočiteljev namen
Neutemeljeno je stališče obeh pritožb, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju upoštevati v oporoki določeno fizično delitev nepremičnine. V času sestave oporoke zapustnik ni bil izključni lastnik hiše, zato je ni mogel razdeliti v naravi oziroma ni mogel s hišo kot celoto pravno veljavno razpolagati. Dokler je stvar v solastnini, solastnik tudi ne more imeti izključne lastninske pravice na posameznem delu stvari (v obravnavanem primeru na posameznem stanovanju v sporni hiši), zato tudi ne more prosto razpolagati s točno določenim (realnim) delom stvari.
Ker nepremičnine med dediče ni bilo mogoče razdeliti v naravi, je pristop sodišča prve stopnje, ki je realne dele nepremičnine (hiše), ki dedičem pripadajo po oporoki (denarno) ovrednotilo v razmerju do vrednosti celotne nepremičnine (hiše) in jim določilo dedne deleže v tem razmerju, glede na okoliščine primera še najbolj ustrezen.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku - izpraznitev nepremičnin - izpraznitev dela nepremičnine - solastniški delež na nepremičnini
Po oceni pritožbenega sodišča določba drugega odstavka 192. člena ZIZ zajema samo primere prodaje celotne nepremičnine oziroma primere, v katerih kupec postane izključni lastnik nepremičnine, ne pa tudi primere, ko se prodaja solastniški delež nepremičnine dolžnika in posledično dolžniku naloži izselitev in izpraznitev iz nepremičnine. Namen izvršilnega postopka je v čim hitrejšem poplačilu upnikove terjatve, določbe ZIZ-a pa nikjer ne omogočajo kontradiktornega postopka, v katerem bi se ugotavljalo, ali ima dolžnik po prodaji pravni naslov za bivanje v prodani nepremičnini.
ZKP člen 371, 371/1-7, 372, 506, 506/4. KZ-1 člen 61.
postopek za preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Kršitev kazenskega zakona je namreč podana tedaj, ko sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno, le kazenski zakon uporabi napačno, oziroma ga ne uporabi, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
Pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec pred smrtjo preživljal, so eksplicitno določeni le kot upravičenci do družinske pokojnine v 1. odstavku 55. člena ZPIZ-2. V 3. alineji 1. odstavka 53. člena ZPIZ-2 pa pastorki niti druge osebe iz 1. odstavka 55. člena ZPIZ-2 niso vključene med osebe, v razmerju do katerih bi lahko vdova pridobila pravico do vdovske pokojnine. Stališče sodišča prve stopnje, da je vdovi mogoče priznati vdovsko pokojnino po otroku, ki ni njen otrok, temveč pastorek, torej otrok pokojnega moža, četudi ima do njega dolžnost preživljanja, je zmotno in zato ni sprejemljivo.
zdravljenje v tujini - pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Tožnik je že pred operacijo vložil vlogo za odobritev zdravljenja v tujini in o taki vlogi tožena stranka v predsodnem postopku ni odločila ob sklicevanju, da je tožnik že pred prejemom odločbe že bil operiran v tujini. Tožnik je ravnal skladno z zakonom, saj je pravočasno (pred operativnim posegom) zahteval odobritev zdravljenja. Po opravljenem posegu pa je zahteval povrnitev stroškov zdravljenja. Tožniku ni mogoče očitati, da bi lahko vložil vlogo že nekaj časa pred predvidenim posegom, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Če odločba o odobritvi ni bila izdana, pa to ne pomeni, da tožnik ni upravičen do povračila stroškov operativnega posega v tujini. Tožena stranka bi v tem primeru morala zadevo presojati tako po določbi 44.a, 44.b in 44.c člena ZZVZZ.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost prodajalca - padec v trgovini - skrbnost dobrega gospodarja - vzrok padca in zdrsa - čiščenje - dolžno ravnanje - primeren način prodaje
Ker je trgovina po svojih zaposlenih vedela, da ko kupci prebirajo grozdje, jagode, oziroma grozdi stalno padajo na tla, bi morala zagotoviti takšen nadzor čiščenja tal, da do spolzkih in mokril tal ne bi prišlo. Tožnica pa je tudi sama sokriva, ker ni bila dovolj pozorna na pohodno površino, na kateri je bilo grozdje. Ostanki grozdja na pohodni površini v hipermarketu ob prodajnih gajbicah pa tudi niso nekaj popolnoma nepričakovanega.