URS člen 29. ZKP-UPB8 člen 18, 18/2, 145, 145/2. ZDavP-2 člen 5, 39, 41.
izločitev dokazov - dokaz iz drugega postopka - izjave obdolženca v davčnem postopku - privilegij zoper samoobtožbo
Stališči, ki sta ju zavzeli Vrhovno sodišče Republike Slovenije in Ustavno sodišče Republike Slovenije v navedenih odločbah, pritožba razume narobe. Davčni postopki, ki jih je izvajal Davčni urad v kritičnem času, bi se lahko obravnavali, da se de facto vrši kazenska preiskava zoper obdolžence, le takrat ko bi policija prejela ovadbo od nekoga, ki bi prijavil davčnega zavezanca, da je utajil davek in bi naročila izvedbo inšpekcijskih in nadzornih postopkov FURS-u, ki bi torej na podlagi zahteve policije začel zbirati podatke, zbrani podatki pa bi bili uporabljeni za kasnejši kazenski postopek. V obravnavani zadevi pa je DU bil zaprošen od nemških davčnih organov, da preveri zaprošene podatke, kar pa je lahko storil le na podlagi davčno inšpekcijskega nadzora, in sicer z obnovo davčnih postopkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019807
OZ člen 649, 649/2. ZPP člen 285. ZGO-1 člen 5, 5/1, 92, 93, 95, 96. GZ Gradbeni zakon (2017) člen 6, 68, 69.
gradbena pogodba - dokazilo o zanesljivosti objekta - pisna oblika - obličnost - dokazovanje - dogovor o sočasni izpolnitvi - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - ustni dogovor - neizvedba dokaza
Po izrecnem in konkretiziranem nasprotovanju tožeče stranke toženkino (poprejšnje) pavšalno zatrjevanje ustnega dogovora o sočasni izpolnitvi ne zadošča več. Trditveno breme o takšnem dogovoru je namreč zopet prešlo na toženo stranko, vendar ga ta v nadaljevanju postopka ni izpolnila, saj na tožničine navedbe ni odgovorila. Sodišče prve stopnje zato predlaganega zaslišanja zakonitega zastopnika tožene stranke in njenih prič ni bilo dolžno izvesti. Dokazi so namreč namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo nadomestijo manjkajoče trditve.
V primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pavšalne navedbe. Takšno ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialnega procesnega vodstva.
Pritožnik spregleda, da je v obravnavani kazenski zadevi oškodovanec in še nadalje določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP, ki določa, da sme oškodovanec sodbo izpodbijati samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
začasna odredba - ničnost notarskega zapisa - grozeča težko nadomestljiva škoda - trditveno breme - odlog izvršbe
Nastanek težko nadomestljive (in neposredno grozeče) škode sta tožnika v predlogu utemeljevala z možnostjo toženca, da ju (v primeru, da začasna odredba ne bi bila izdana) obremeni s predlaganjem dodatnih izvršilnih sredstev na vse drugo premoženje prvo tožnika, kar bi povzročilo njun eksistenčni propad, hkrati pa poseglo tudi v njuno nepremoženjsko sfero. Takšno navajanje je tudi po mnenju tega sodišča očitno presplošno, saj vsebine (narave) tega (drugega) premoženja, zaradi morebitnega posega na katerega v izvršbi naj bi jima nastale zatrjevane škodne posledice, nista z ničemer opredelila. To pa že na sami trditveni ravni onemogoča preizkus (oceno) utemeljenosti njunega navajanja o nastanku zatrjevanih posledic (to je težko nadomestljive škode, eksistenčnega propada in posega v njuno nepremoženjsko sfero).
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - odškodninski zahtevek - prevara - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard prepričanja
Tožeča stranka niti s stopnjo verjetnosti obstoja terjatve ni izkazala, saj je bil v navedeni zadevi predlog za izdajo začasne odredbe vložen že po izvedbi celotnega dokaznega postopka, zato je lahko sodišče prve stopnje na podlagi celovito izvedenega dokaznega postopka s stopnjo prepričanja ugotovilo, da so bili podatki o prihodkih prve tožene stranke, ki so bili posredovani tožeči stranki, podatki o njenih dejanskih dohodkih, zato prvi toženki ni mogoče očitati, da je tožnico namerno zavedla in pri njej s prevaro povzročila zmoto z namenom, da bi jo napeljala k sklenitvi pravnega posla.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - varstvo koristi otroka
Ureditvena začasna odredba je po svoji naravi izjemen ukrep, pri katerem je treba standard težko nadomestljive škode razlagati restriktivno. Ureditvena začasna odredba je omejena le na nujne primere, kar velja tudi pri začasnih odredbah o ureditvi stikov med otrokom in nerezidenčnim staršem. V tej zadevi je bistveno, da se z začasno odredbo tudi v vmesnem obdobju ohrani izvajanje stikov, ko je zaradi novonastalih okoliščin (preselitev nerezidenčnega starša v oddaljen kraj) z meritorno odločitvijo treba režim stikov urediti na novo. Kriteriju največje koristi otrok je v postopku zavarovanja v ključni meri zadoščeno že s tem, da se stiki med otroki in nerezidenčnim staršem ne pretrgajo, da se omogoči njihova medsebojna povezanost še naprej in s tem prepreči njihova odtujitev, najustreznejši obseg stikov in način njihovega izvrševanja pa je predmet ureditve s končno odločitvijo.
Neutemeljeno in tudi napačno je pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je obdolžencu za prvo kaznivo dejanje določilo kazen šest mesecev zapora in za drugo kaznivo dejanje en mesec zapora, nato pa mu izreklo enotno kazen šest mesecev zapora, pri odmeri enotne kazni kršilo to določbo zakona in s tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Pritožnik namreč ne upošteva določbe četrtega odstavka 46. člena KZ-1, da se zapor izreka za cela leta in cele mesece, na cele dni pa le v primeru (določene ali izrečene) kazni do šestih mesecev zapora. V kolikor bi sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo enotno kazen šest mesecev in petnajst dni zapora, bi torej kršilo določbo četrtega odstavka 46. člena KZ-1, če pa bi mu izreklo enotno kazen sedem mesecev zapora, pa bi kršilo določbo 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, ker bi izrečena enotna kazen dosegla seštevek posameznih določenih kazni ter bi v obeh primerih zagrešilo kršitev kazenskega zakona določeno v določbi 5. točke 372. člena ZKP. Glede na navedeno v primeru določenih kazni, kot jih je v izpodbijani sodbi odmerilo sodišče prve stopnje, načelo asperacije izjemoma prevlada načelo absorpcije, ki pomeni, da hujša kazen obsega oziroma vključuje tudi milejšo kazen, ki je bila določena za posamezno kaznivo dejanje. Po tem načelu se izreče kot enotna kazen samo najhujša izmed kazni, določenih za posamezna kazniva dejanja.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - izpodbijanje primernosti kazenske sankcije - okoliščine, pomemebne za odločbo sodišča - okoliščine za odmero kazni - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe - stranska denarna kazen - koristoljubnost
Obdolženi je bil namreč predkaznovan tudi zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, ko mu je bila izrečena pogojna obsodba, obravnavano kaznivo dejanje pa je obdolženi storil v preizkusni dobi.
otrok kot oškodovanec - prometna nesreča - prispevek oškodovanca k nastanku škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari
Zavarovanka tožene stranke je vozila skozi naselje, zato bi morala pričakovati, da lahko vsak trenutek na vozišču naleti na otroka, dodatno previdnost pa ji je narekovalo dejstvo, da je šlo za neposredno bližino hiš ter visoko leseno ograjo, ki je zastirala pogled vozniku. Pri odločitvi je v zadostni meri upoštevana dolžnost zavarovanke tožene stranke, da prilagodi vožnjo razmeram na cesti in je zato podana njena krivda v pretežnem delu (80%). Na drugi strani pa je prav tako pravilno ugotovljeno, da je tudi tožnik prispeval k nastanku škode zato, ker je neprevidno prečkal cesto in se pri tem ni prepričal, če lahko to varno stori.
Sodna praksa kot prispevek vrednoti neskrbno ravnanje oškodovanca, ki je vsaj delno v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Ker ni pomembna krivda, lahko tudi ravnanje otroka, ki ni krivdno odgovoren, predstavlja prispevek k nastanku škode. Upošteva se (ne)običajnost ravnanja in vzročna zveza. Ugotovljene okoliščine prometne nezgode v celoti utemeljujejo pravilnost zaključka o 20 % tožnikovem prispevku k nastanku škode.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost lastnika zemljišča - padec na ledu - padec na poledeneli poti - opustitev dolžne skrbnosti - malomarno ravnanje - čiščenje pohodne površine - opustitev čiščenja
Sodišče je ugotovilo obstoj ledenih ploskev na poti ter da se ni bilo mogoče absolutno zanesti na sistem talnega gretja. Zato je utemeljen očitek toženi stranki kot lastnici poti, da je bila malomarna, ker poti ni ustrezno pregledovala in ukrepala ob morebitni poledici, temveč se je zanašala na to, da zadošča sistem talnega gretja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00020239
ZPP člen 13, 115, 183, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 360, 360/1. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/4. ZODPol člen 88.
izpraznitev in izročitev stanovanja - službeno stanovanje - nasprotna tožba - vložitev nasprotne tožbe - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - tožba na sklenitev najemne pogodbe - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - predlog za preložitev naroka - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve - predhodno vprašanje
Če je toženec tožen na izpraznitev stanovanja iz razloga, ker nima najemne pogodbe, se lahko izpraznitvenemu zahtevku upre z vložitvijo nasprotne tožbe. Ker postopek za mirno rešitev spora pred Državnim odvetništvom RS skladno s 27. členom ZDOdv ni bil končan do konca glavne obravnave, sodišče pa ni ugodilo predlogu toženca za preložitev naroka za glavno obravnavo, je bila tožencu odvzeta možnost vložiti nasprotno tožbo. Potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora je namreč procesna predpostavka za vložitev (nasprotne) tožbe.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Pravilna je odločitev, da se zavrne ugovor z dne 7. 1. 2018 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Na podlagi prvega odstavka 34.a člena ZST-1 je zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
Povsem nekritično in neutemeljeno pritožnik graja postopanje prvostopenjskega sodišča in poštarjev. Iz podatkov v spisu izhaja, da je poštar poskušal sodno pisanje oškodovancu vročiti 18. 10. 2018, in sicer na naslovu stalnega prebivališča Sveti Duh, D. Ker mu sodnega pisanja ni bilo moč osebno vročiti, je poštar pustil v poštnem predalu obvestilo o prispeli pošiljki, ki pa je oškodovanec ni dvignil. Utemeljeno je zato sodišče oškodovancu sodno pošiljko vročilo po sodnem vročevalcu, zaradi česar so s takšnim načinom vročanja nastali stroški. Te stroške pa je po določbi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oškodovanec dolžan plačati ne glede na izid postopka, ker jih je s tem, ko poštne pošiljke kljub obvestilu v danem roku ni dvignil, povzročil po svoji krivdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00020028
OZ člen 1019. ZPP člen 184.
solidarno poroštvo - solidarni porok - jasno pogodbeno določilo - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - sprememba tožbe
Čeprav sodišče naloži plačilo denarnega zneska s potrditvijo sklepa, izdanega na podlagi listine, ki ni verodostojna v smislu določb ZIZ, to na pravilnost in zakonitost odločitve nima vpliva. Ni pomembno, ali je toženec obsojen na plačilo denarnega zneska s potrditvijo sklepa o izvršbi, ali pa na način, da sodišče ta sklep razveljavi in nato toženca obsodi na plačilo tega istega zneska.
sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - ponovitev dokaza - odpoved pooblastila za zastopanje - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je kršilo določbe tretjega odstavka 307. člena ZKP, kjer so kot formalni pogoji za sojenje obtoženca v nenavzočnosti določeni sledeči pogoji:
- obtoženec na glavno obravnavo ne pride, kljub temu, da je bil v redu povabljen,
- na glavni obravnavi je navzoč njegov zagovornik,
- obtoženec je bil pred tem že zaslišan.
Poleg formalnih pogojev pa je potrebno zadostiti tudi materialnemu pogoju, to je, da obtoženčeva navzočnost na glavni obravnavi ni nujna. Na glavni obravnavi dne 7. 4. 2018 za sojenje v nenavzočnosti ni bil izpolnjen prvi formalni pogoj, ker obtoženec na narok ni pristopil po svoji krivdi. Izpolnjen pa je materialnopravni pogoj za sojenje v nenavzočnosti, saj je bil na tem naroku prebran le izpisek iz kazenske evidence, ta dokaz pa je bil na naslednjem naroku glavne obravnave v obtoženčevi prisotnosti ponovljen. Kršitev tretjega odstavka 307. člena ZKP pa predstavlja le bistveno kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki jo je storilo sodišče prve stopnje med glavno obravnavo in za katero bi pritožnik, v kolikor bi želel uspeti, moral utemeljiti zakaj je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe, kar pa ni storil.
Ravnanje sodišča prve stopnje, ko je obtožencu na naroku glavne obravnave dne 17. 5. 2018, potem ko je svojemu zagovorniku odvetniku D. D. odpovedal pooblastilo, istega odvetnika postavilo kot zagovornika po uradni dolžnosti, ni bilo pravilno. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da to lahko predstavlja le bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, to je kršitev obtoženčeve pravice do obrambe. Vendar iz podatkov spisa izhaja, da je bil to zadnji narok glavne obravnave, na katerem je odvetnik D. D. podal le še obsežno končno besedo. To pa pomeni, da je zagovornik svoje delo še naprej opravljal korektno, kvalitetno in v korist obtoženca, medtem ko je bila obrazložitev obtoženca, zakaj je zagovorniku odpovedal pooblastilo, povsem posplošena. Pritožnik tudi ni z ničemer utemeljil zakaj je njegova postavitev kot zagovornika po uradni dolžnosti lahko vplivala ali je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Zato so tudi te pritožbene navedbe povsem neutemeljene.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odločba Ustavnega sodišča - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa
Ustavno sodišeč je ugotovilo, da zakonodajalec ni imel razumnega in stvarnega razloga, ki bi upravičil drugačno ureditev položaja upnikov v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP v primerjavi s položajem upnikov v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Do odprave ugotovljenega neskladja se lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti.
URS člen 23. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 227, 227/10, 251, 251/1, 371, 371/2, 285e.
izločitev dokazov - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - pouk obdolžencu o procesnih pravicah - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja - pravica do sodnega varstva
V obravnavani zadevi izdelano izvedensko mnenje izvedenca požarne stroke F.P. sicer ne povzema izrecnih izjav obdolženega D. S. o očitanem kaznivem dejanju, niti tega ne zatrjuje obramba v predlogu za izločitev dokazov. Vendar pa se izvedensko mnenje (glede na dejanske ugotovitve na naroku za obravnavo predloga za izločitev dokazov) v celoti vsebinsko opira (tudi) na kasneje izločeno nedovoljeno izpovedbo obdolženega, torej na nedovoljen dokaz. Zato je posledično logično, da se sodna odločba na to izvedensko mnenje ne more in ne sme opirati. Ta prepoved sicer nima izrecne podlage v prvem odstavku 251. člena ZKP, in tudi ne zahteva izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, vendar je treba upoštevati dejstvo, da izvedensko mnenje izhaja vzročno-posledično iz izločene, nedovoljene izpovedbe obdolženega iz faze preiskovalnih dejanj. Čeprav izvedensko mnenje samo po sebi ni bilo pridobljeno nezakonito, je torej dokaz, pridobljen na podlagi vednosti o nedovoljenem dokazu, oziroma z reprodukcijo izločenega nedovoljenega dokaza.
tožba na izročitev stvari v soposest in souporabo - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - učinek dogovora - pravni promet
Tožnika bi lahko zahtevala (so)posest le na tistih prostorih v četrti etaži, ki po dogovoru o uporabi, uživanju in posesti pripadajo njima, ne pa (so)posest na celotni etaži.
nasilje v družini - opredelitev nasilja v družini - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - življenjska in ekonomska skupnost - nasilje nad otrokom - psihično nasilje - prepustitev stanovanja - časovna omejitev trajanja ukrepov
Ker nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi bil lastnik, solastnik ali skupni lastnik hiše, ali da bi obstajala pravna podlaga za bivanje v hiši, sodišče prve stopnje izrečenega ukrepa iz prvega odstavka 21. člena ZPND ni časovno omejilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00019494
OZ člen 39, 39/2, 86, 86/1.
ničnost pogodbe - nedopustna podlaga - pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku - obrazložitev stroškovne odločitve
Prvi toženec je imel pravico razpolagati z nepremičninami, kar je tudi storil in nepremičnine z obravnavano prodajno pogodbo prodal drugemu tožencu. Šlo je za tipično prodajno pogodbo, katere namen ni bil izigrati tožnikovega očeta.