predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga - pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku - novo pooblastilo - zavrženje predloga
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi mora pooblaščenec za vložitev izrednega pravdnega sredstva sodišču predložiti novo pooblastilo. Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost osnovne šole - zavrnitev predloga
Tožnik je od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je tožena zavarovalnica, s katero je imela osnovna šola sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti, dolžna plačati odškodnino za škodo, ki mu je nastala v šoli v naravi.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da zavarovanka toženke ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala, ko mu je med odmorom v šoli v naravi v oko priletela gumijasta žoga. Presodilo je, da žoganje z žogico ni nevarna dejavnost in ni podana objektivna odškodninska odgovornost, da pa so tudi učitelji med odmorom ravnali s potrebno skrbnostjo.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je odločilo, da pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je drugi toženec zaposlen kot strokovni sodelavec na Višjem sodišču v Ljubljani, ki bi moralo odločati o njegovi pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.
ZPP člen 243, 347, 347/2, 348, 348/5, 358, 339, 339/1. DZ člen 173.
stiki otroka s staršem - varstvo koristi otroka - določitev obsega stikov - dokaz z zaslišanjem izvedenca - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela neposrednosti - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - nasprotja v izreku - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
V konkretnem primeru je izvedenka s pomočjo strokovnih pravil ocenjevala ali osebni stiki ogrožajo otrokov duševni in telesni razvoj. Izvedensko mnenje je dopolnila ustno na glavni obravnavi. Sodišče druge stopnje je na seji senata ocenilo, da je njena dopolnitev izvedenskega mnenja neverodostojna. To pomeni, da je sodišče druge stopnje spremenilo dokazno oceno dokaza, ki je bil neposredno izveden pred sodiščem prve stopnje, ne da bi razpisalo pritožbeno obravnavo.
S takšnim ravnanjem je pritožbeno sodišče kršilo načelo neposrednosti in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 347., 348. in 358. členom ZPP.
ZPP člen 377. ZNP člen 34. ZNP-1 člen 37, 216, 216/1.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za dovolitev nujne poti - prehodne določbe ZNP-1 - nedovoljena revizija - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je bil v obravnavani zadevi postopek začet pred uveljavitvijo ZNP-1, je treba uporabiti prej veljavni Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), ki v postopku za dovolitev nujne poti revizije ni dovoljeval.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi vrnitve odplačno pridobljene nepremičnine - vezanost na denacionalizacijsko odločbo - sodelovanje v upravnem postopku - obveščenost odsotne stranke o postopku - vračilo nepremičnine v naravi - upravičenost do vračila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za dopustitev revizije - pravni naslov - zaslišanje stranke - zahtevek na izpraznitev poslovnega prostora v solastnini - opravičilo izostanka z naroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
SPZ člen 66, 66/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pasivna legitimacija solastnikov - enotno sosporništvo - izbrisana družba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali bi v konkretnem primeru tožeča stranka, ki je izvrševala posest na celotni nepremičnini, morala tožiti oba solastnika nepremičnine glede celotne nepremičnine, upoštevaje ob tem tudi to, da je drugi solastnik izbrisana pravna oseba.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - nezadovoljstvo stranke s sodnimi odločitvami - zavrnitev predloga
Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Toženec svoj predlog utemeljuje zgolj s pavšalnimi navedbami o nepristranskosti Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani in izraža nestrinjanje z odločitvami sodišč. Tak dvom ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Tudi sicer institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00054137
OZ člen 179, 246, 883, 890, 892. ZVPot člen 57g, 57g/1, 57e, 57e/2. Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5.
Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka na dopustu je z vidika načela individualizacije višine odškodnine pomembno subjektivno doživljanje oškodovanca ob izgubi užitka na dopustu, z namenom upoštevanja pomena prizadete dobrine in namena odškodnine za nepremoženjsko škodo, tako da ta ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom, pa so v okviru načela objektivne pogojenosti višine odškodnine pomembni tudi naslednji dejavniki: dogovorjeni namen, lastnosti in cena potovanja ter intenzivnost in trajanje kršitve pogodbe.
S ceno potovanja ter njegovim dogovorjenim namenom in lastnostmi so začrtani okviri utemeljenih pričakovanj glede dopustniškega užitka (utemeljeno pričakovani užitek na dopustu). Za višjo ceno so pričakovanja glede kakovosti dopustniških doživetij utemeljeno višja. Nenazadnje je to običajno tudi razlog, ki vpliva na višino cene potovanja. Prav tako bodo pričakovanja višja pri enkratnih (na primer poročnih) ali dlje časa načrtovanih potovanjih. Intenzivnost in trajanje kršitve pogodbe v razmerju do utemeljenih pričakovanj pa pomembno vplivajo na oceno intenzivnosti izgube užitka. Zgolj neznatne pomanjkljivosti ne zadoščajo za prisojo odškodnine. Ob tem je treba upoštevati tudi trajanje potovanja, saj pri krajših potovanjih praviloma že dan ali dva trajajoča kršitev pogodbe ne bo pomenila zgolj neznatne škode.