določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je druga toženka sodnica pristojnega okrajnega sodišča, narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče. Navedeno dejstvo bi v tej zadevi namreč utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj bi ji bila odvzeta poslovna sposobnost - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost in Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ta razlog v obravnavani zadevi podan glede na to, da je sedanje bivališče nasprotne udeleženke, ki jo je v postopku treba obvezno zaslišati in pregledati, v Ljutomeru. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru kot pa pred Okrajnim sodiščem na Murski Soboti.
pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pooblastila pritožbenega sodišča - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
V razveljavljenem delu prvostopne odločitve gre za samostojen in obsežen sklop dejstev (trditev prvega tožnika), ki nikoli do sedaj niso bila dokazno presojena, oziroma jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Vendar pa glede na strogo zahtevo za sojenje pred sodiščem druge stopnje iz drugega odstavka 355. člena ZPP ta okoliščina še ne omogoča izjemne uporabe prvega odstavka istega člena z razveljavitvijo sodbe sodišča prve stopnje in vrnitve zadeve temu sodišču v novo sojenje. Postopek namreč traja že več kot štirinajst let, kar vsekakor pomeni hujšo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Uporaba prvega odstavka iz navedenega razloga bi izvotlila pomen določbe iz drugega odstavka istega člena. Kljub temu pa v spornem primeru pretehta v izpodbijanem sklepu prav tako ugotovljena okoliščina, da je bila sodba sodišča prve stopnje III P 2345/2007 z dne 6. 2. 2019 glede prvega toženca in druge toženke s sklepom sodišča druge stopnje I Cp 1758/2019 z dne 12. 2.2020 razveljavljena v III. točki izreka in v celoti v V. točki izreka ter da je bila zadeva v takrat razveljavljenem obsegu že vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, kar glede na podatke spisa pomeni, da se ta pravdni postopek že tako ali tako nadaljuje oziroma teče pred sodiščem prve stopnje. Vrnitev zadeve tudi glede tu še spornega dela v sojenje pred sodišče prve stopnje tako dodatno ne podaljšuje postopka. Izpodbijana odločitev zato ne krši določbe drugega odstavka 355. člena ZPP, temveč omogoča časovno skladno obravnavanje zadeve v vseh še razveljavljenih delih pred sodiščem prve stopnje.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/1, 367a, 367b, 367b/2, 367c. ZBPP člen 11, 11/1, 11/2.
predlog za dopustitev revizije - odločba o brezplačni pravni pomoči - odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči - zamuda roka za vložitev predloga za dopustitev revizije - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - obstoj upravičenega razloga za zamudo - vrnitev v prejšnje stanje - odškodninski spor - medicinska napaka (zdravniška napaka) - nepravilno zdravljenje - postavitev izvedenca - tuj izvedenec - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vročitev spremenjene odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja, za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, je lahko upravičen vzrok, zaradi katerega je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje.
predlog za dopustitev revizije - vročitev odločbe sodišča druge stopnje - neosebna vročitev - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - zamuda roka za vložitev predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog - zavrženje predloga
ZPP v 142. členu ne zahteva osebnega vročanja sodbe sodišča druge stopnje.
Pooblaščenki tožeče stranke je bila sodba sodišča druge stopnje z navadno vročitvijo vročena 30. 9. 2021 v poštni predal (139.b člen ZPP). Pri vročanju v poštni predal velja, da se neosebno vročena pisanja štejejo za vročena takoj (četrti odstavek 139.b člena ZPP).
Predlog, ki ga je pooblaščenka tožeče stranke na Vrhovno sodišče vložila s priporočeno pošiljko v sredo, 3. 11. 2021, je vložen po poteku roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP, zato ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo.
Stranke absolutno neveljavnih poslov, ki so bili sklenjeni z glavnim namenom (ključnim nagibom) oškodovati upnike, niso imele pravno zavarovanega pričakovanja, da se bodo v primeru, ko stečajni upnik prijavi svojo terjatev v postopek osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom in vloži izbrisno tožbo iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP, lahko zanašale na konvalidacijo ničnega pravnega posla. Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G absolutno neveljaven posel ni mogel konvalidirati.
Presoja, da se v stečajnem postopku lahko vloži tožba iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP za izpodbijanje absolutno neveljavnega pravnega posla ali pravnega dejanja tudi v primeru, če se je na dan uveljavitve novele ZFPPIPP-G obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve ZFPPIPP že izteklo, ni nezdružljiva z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave. Zaščita stečajnih upnikov pred možnimi zlorabami in preprečevanje zlorab sta v javnem interesu. Prepoved zlorabe pravic je bila kot temeljno načelo vsebovana v pravnem redu že pred novelo ZFPPIPP-G.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NOTARIAT - STVARNO PRAVO
VS00054350
ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. ZN člen 47, 48. ZPP člen 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367a/2, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - skupno vlaganje obeh zakoncev v hišo, ki je bila posebno premoženje enega zakonca - dogovor o nastanku solastnine - obličnost pravnih poslov med zakonci - notarski zapis - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je stališče sodišča druge stopnje, da je v danem primeru za soglasje o skupni gradnji na zemljišču toženke v smislu 2. odst. 48. čl. SPZ potrebna obličnost v obliki notarskega zapisa, materialnopravno pravilno? 2. Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko ni opravilo materialno procesnega vodstva v smislu 2. odst. 351. čl. ZPP?
predlog za dopustitev revizije - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - najemno razmerje - neprofitna najemnina za stanovanje - lastninska pravica - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - vlaganje sredstev zakoncev - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - zavrnitev predloga
ZIZ člen 10, 10/1, 15, 169, 169/6, 169/7. ZPP člen 367, 367/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odlog izvršbe na predlog dolžnika - zavrženje predloga za dopustitev revizije - sklep o izvršbi - dom dolžnika - načelo sorazmernosti - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi ugovora zoper sklep o vstopu novega upnika ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagana vprašanja so zapisana v obliki očitkov. Predlog ne vsebuje natančne in konkretne opredelitve spornega pravnega vprašanja, ki naj bi ga sodišči prve in druge stopnje rešili napačno, in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost; po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo. Ker predlog torej ne vsebuje sestavin, zahtevanih z že navedeno določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je treba na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena istega zakona zavreči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodna zapisnikarica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - drug oddelek pristojnega sodišča - zapisnikarica okrajnega sodišča kot stranka v postopku pred okrožnim sodiščem - zavrnitev predloga
V predlogu naknadno izpostavljena okoliščina, da naj bi se druga toženka, zaposlena kot zapisnikarica na okrajnem sodišču, dnevno srečevala tudi s sodniki in sodnicami okrožnega sodišča, ki bo odločalo v tej zadevi, ne predstavlja takšne stopnje povezanosti oziroma (po)znanstva, ki bi utemeljevala prenos pristojnosti. Okrajno sodišče je res organizacijska enota okrožnega, a to samo po sebi še ni razlog za delegacijo pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izvršilni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - spor o pristojnosti - stalno in začasno prebivališče stranke - stalno prebivališče toženca - začasno prebivališče - ugovor krajevne pristojnosti - splošna krajevna pristojnost
V obravnavani zadevi je odločilno, da gre za splošno krajevno pristojnost po 47. členu ZPP. Tožnica je namreč pravna oseba iz Umaga, ki od toženca zahteva plačilo najemnine na podlagi najemne pogodbe za počitniško hišico na Hrvaškem in je tožbo vložila pred slovenskim sodiščem zaradi plačila 3.750,00 EUR. To pomeni, da je po prvem odstavku 47. člena ZPP za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče (torej Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah). Po tretjem odstavku 47. člena ZPP je splošno krajevno pristojno tudi sodišče toženčevega začasnega prebivališča (torej Okrajno sodišče v Ljubljani), vendar v tem primeru ne gre za toženčevo izbiro pristojnosti, ampak bi tožnica lahko izbirala, ali bo tožbo vložila v kraju toženčevega stalnega ali začasnega prebivališča.
predlog za dopustitev revizije - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nepravdni postopek - demenca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za dopustitev revizije - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - darilo, dano zakoncu - zavrnitev predloga