določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
Glede na to, da je udeleženec nastanjen v Enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru in da je tam trenutno v priporu, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer trenutno biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - prenehanje - zavrnitev predloga
Prvotni prenos pristojnosti za odločanje v pritožbenem postopku na Višje sodišče v Kopru ni bil le začasen – ne more učinkovati le, dokler razlog za prenos obstaja, potem pa prenehati. Višje sodišče v Kopru zato ostaja pristojno za odločanje, razen če bi se na njegovi strani pojavil razlog, ki bi utemeljeval novo delegacijo pristojnosti na drugo sodišče. To pomeni, da bi toženec moral izkazati, da so podani tehtni razlogi za tak prenos (npr. dvom v objektivno nepristranskost koprskega sodišča) ali da bi se postopek lažje opravil pred drugim sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00053630
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-5. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4. OZ člen 5, 86.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - nejasni pogodbeni pogoji - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - zavrnitev predloga
URS člen 50, 50/2, 51, 51/1. ZZVZZ člen 62, 62/1, 62/2, 62/2-6, 62b, 62b/1, 62b/1-1, 62b/1-4, 62b/1-5, 62b/8, 63, 75. ZPacP člen 25, 25/1.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - zavarovalna pogodba - čakalna doba - bolnišnično zdravljenje - zavarovalno kritje - zdravstvena storitev - obračun stroškov - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - splošni dogovor - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Navodilo o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev in izdanih materialov ob odsotnosti zakonskega pooblastila ne more dodatno omejiti pravic zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Iz zakona ne izhaja, da bi se vse storitve znotraj ene hospitalizacije obravnavale skupaj/enotno, zato ni pomembno, ali je imel zavarovanec ob hospitalizaciji sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali ne. Ključno je, ali je bil zavarovan na dan, ko je bila storitev opravljena, in ali je do takrat že nastopilo kritje po zavarovalni pogodbi. Po poteku tri mesečne čakalne dobe, ki predstavlja primerno ravnovesje med pravicami zavarovanca in zavarovalnico, izvajalec plačila zdravstvene storitve ne more zahtevati od pacienta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00054017
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 134.
dopuščena revizija - osebnostne pravice - poseg v osebnostne pravice posameznika - prepoved posega - javna objava podatkov - družinsko življenje - pravica do svobode izražanja medijev - svoboda tiska - tehtanje ustavnih pravic v koliziji
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je odločitev sodišča, ki predlagatelju prepoveduje
– objavljanje podatkov iz osebne družinske zgodovine in družinskega debla tožnikov ter
– objavljanje fotografij iz družinskih albumov, fotografij iz otroških let, fotografij iz časa šolanja oz. izobraževanja, fotografij s počitnic oz. dopustovanja, katera vsebina se nanaša na osebno in družinsko življenje tožnikov,
glede na okoliščine primera pravilna, ali pa takšna odločitev prekomerno posega v ustavno pravico predlagatelja oz. tožene stranke do svobode izražanja?
Drugostopenjsko sodišče je odškodnino odmerilo v višini, ki za 2.000,00 EUR presega zavarovalno vsoto, pri čemer iz obrazložitve njegove sodbe ni razvidno, ali je tako odločilo zaradi presoje, da je - in iz katerih razlogov - ugovor pasivne legitimacije za znesek nad zavarovalno vsoto neutemeljen. V tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti ter je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo procesnih pravil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
Vpetost zakonitega zastopnika tožene stranke v lokalno okolje sama po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi bila zaradi tega razloga lahko ogrožena nepristranskost sojenja. Konkretnih okoliščin, zakaj bi bilo drugače, oziroma katere konkretne vezi naj bi obstajale med zakonitim zastopnikom tožene stranke in (vsemi) sodniki pristojnega sodišča, da bi v javnosti vzbujale dvom v nepristransko sojenja, tožnik sploh ne navede.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - ugoditev predlogu
Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi domnevno protipravnega ravnanja pristojnega sodišča oziroma sodnic tega sodišča. To predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri tem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00054064
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 132. ZDDPO-2 člen 74, 74-7.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - povrnitev premoženjske škode - prikrito izplačilo dobička - vrsta škode - refleksna škoda - odsevna škoda - oškodovanje družbe - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da je prva tožnica sodnica, ki sodniško funkcijo opravlja prav na pristojnem Okrajnem sodišču v Mariboru, pri nasprotni stranki in v javnosti lahko vzbudila dvom v nepristranskost odločanja tega sodišča. Zaradi varovanja objektivne nepristranskosti sojenja je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje določilo Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - ugoditev predlogu
Okoliščina, da stvarno in krajevno pristojno sodišče posluje v stavbi, h kateri se bo ugotavljalo pripadajoče zemljišče in da slednjega sodniki in osebje navedenega sodišča (so)uporabljajo, bi po oceni Vrhovnega sodišča gotovo vzbujala dvom v nepristranskost njegovega odločanja.
odškodninski spor - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku - protipravno ravnanje sodnika - ugoditev predlogu
Okoliščina, da tožnik zahteva povrnitev škode zaradi ravnanj pristojnega sodišča narekuje sklep, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri pristojnem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije, ter predstavlja drug tehten razlog za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.