CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00051153
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZK-1 člen 99, 120. ZGD-1 člen 475, 517, 518.
predlog za dopustitev revizije - zemljiška knjiga - zemljiškoknjižno dovolilo - osnovni kapital in osnovni vložki - stvarni vložek - dokapitalizacija - izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka gospodarski družbi - zavrnitev predloga
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZD člen 74.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih - višina dohodkov enega od zakoncev - prispevek zakonca - skrb za dom - vzgoja in varstvo otrok - obrazloženost odločbe - zavrnitev predloga
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 367č.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nepravdni postopek - postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi predlagateljeve postulacijske sposobnosti iz 86., 91. in 367.č člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Smiselna uporaba določb ZPP bi lahko v tovrstnih postopkih pomenila pretiran poseg v pacientovo pravico do svobodnega odločanja o zdravljenju (tretji odstavek 51. člena Ustave RS).
predlog za dopustitev revizije - umik predloga za dopustitev revizije - plačilo sodne takse - razveljavitev plačilnega naloga
Ugotovi se umik predloga za dopustitev revizije.
Razveljavitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse za predlog je posledica umika predloga. V skladu s 34. členom ZST-1 mora stranka v primeru umika plačati tretjino takse za postopek o vlogi, za kar bo prejela nov plačilni nalog.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in sodnikom nepristojnega sodišča - sedež v stavbi pristojnega sodišča - poznanstvo med sodniki - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru je sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru A. A. mati prvega toženca in druge toženke. Res se sicer predmetni pravdni postopek vodi pred drugim - Okrožnim sodiščem v Mariboru, vendar pa sta bili obe sodišči na isti lokaciji vse do leta 2010. Razmerja in stiki med sodniki obeh prvostopnih sodišč v istem mestu so nedvomno tesnejši, medsebojno bolj povezani, sodniki obeh sodišč se medsebojno poznajo in tudi sodelujejo. Zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti je tako nedvomno okrnjen tudi v spornem primeru, ko je sodnica okrajnega sodišča mati dveh pravdnih strank v tej pravdi. Gre za najbližje sorodstvo. To pa lahko bistveno vpliva na vtis same nasprotne stranke in javnosti, da bi lahko na odločitev sodišča vplivala navedena okoliščina, ne glede na to, da sicer okrajno in okrožno sodišče nista manjši sodišči. Razen tega se odloča v premoženjskopravnem sporu precejšnje vrednosti. Vseh navedenih okoliščin pa ni mogoče zaobiti na ta način, da bi se posamezni sodniki okrožnega sodišča izločali. Podana je generalna objektivna ovira, ki se nanaša na vse sodnike tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zdravstveno stanje - hospitalizacija - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00050711
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - zaznamba spora - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - neveljavnost zaznambe spora
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče z ugoditvijo zahtevku za ugotovitev neveljavnosti in izbris zaznambe spora pravilno uporabilo 243. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00050697
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6. URS člen 26. OZ člen 131. ZFPPIPP člen 347, 347/3, 347/3-2.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - stečajni postopek - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelj ni zadostil. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - dokazno podvajanje - pospešitev postopka - nižji stroški pravdnega postopka - ugoditev predlogu
Poleg pričakovane možnosti združitve pravd po prenosu krajevne pristojnosti v prid slednjega iz razlogov ekonomičnosti in smotrnosti govorijo še okoliščine, da se obe pravdni stranki nahajata na območju Okrožnega sodišča v Kranju (tožeča stranka ima tam poslovni sedež, toženec pa začasno bivališče in se dejansko tam nahaja), da ju zastopajo pooblaščenci iz Kranja oziroma Ljubljane in da se spor nanaša na medsebojna razmerja strank, ki izvirajo iz lastništva nepremičnine na Bledu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - vsebinsko povezane zadeve - ugoditev predlogu
V obravnavanem primeru gre za enega izmed več sporov, ki izhajajo iz relativno istih oziroma povezanih dejanskih okoliščin. Glede na prepletenost medsebojnih razmerij ni mogoče izključiti interesa udeleženca, v zvezi s katerim je bilo v drugem izmed teh sporov predlogu za delegacijo že ugodeno, za izid tudi tega postopka oziroma preprečiti, da se ne bi v javnosti vzbudil sum glede nepristranskosti sojenja pred pristojnim sodiščem.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDru-1 člen 14.
predlog za dopustitev revizije - članstvo v društvu - sprejem v članstvo - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - vsebinsko povezane zadeve - ugoditev predlogu
V obravnavanem primeru gre za enega izmed več sporov, ki izhajajo iz relativno istih oziroma povezanih dejanskih okoliščin. Glede na prepletenost medsebojnih razmerij ni mogoče izključiti interesa udeleženca, v zvezi s katerim je bilo v drugem izmed teh sporov predlogu za delegacijo že ugodeno, za izid tudi tega postopka oziroma preprečiti, da se ne bi v javnosti vzbudil sum glede nepristranskosti sojenja pred pristojnim sodiščem.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravočasen po prvem naroku za glavno obravnavo podan ugovor procesnega pobotanja glede terjatve iz naslova sukcesivno nastajajoče škode, ki je pričela nastajati pred prvim narokom za glavno obravnavo, vsaj za tisti del škode, ki je nastala šele po prvem naroku za glavno obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00050714
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZFPPIPP člen 277.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - oškodovanje upnikov - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - osebni stečaj - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00050694
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 22, 25, 26, 30. ZOR člen 200.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - vmesna sodba - načelo pravnomočnosti - pravica do odškodnine - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodnina za izgubljeni zaslužek - dohodnina - višina odškodnine - načelo popolne odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pritožbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta prvostopno in drugostopno sodišče z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in pritožbe tožnice glede preostalega zahtevka za nepremoženjsko škodo iz drugega škodnega dogodka storili bistveno kršitev pravil postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma ali sta tožnici zagotovili pošteno in enako varstvo njenih pravic v postopku pred sodiščem (22. člen Ustave), drugostopno sodišče pa tudi pravico do pritožbe (25. člen Ustave) s tem, ko sta v obrazložitvi sodnih odločb navajali, da je o vprašanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo iz drugega škodnega dogodka že odločeno z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2906/2016 in posledično o zavrnitvi preostalega tožbenega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode iz drugega škodnega dogodka v svojih odločbah nista navedli nobenih vsebinskih razlogov (glede na prvostopne in pritožbene trditve tožnice ter glede na izveden dokazni postopek na prvi stopnji),
- ali sta prvostopno in drugostopno sodišče z zavrnitvijo preostalega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode iz prvega škodnega dogodka napačno uporabili materialno pravo, in sicer 200. člen ZOR ter tudi 22. člen Ustave v zvezi s pravico do odškodnine iz 26. člena Ustave s tem, ko sta tožnici iz naslova prvega škodnega dogodka dosodili odškodnino v višini 770,00 EUR, višji zahtevek pa zavrnili,
- ali je sodišče druge stopnje napačno uporabilo materialno pravo, in sicer načelo popolne odškodnine s tem, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska v višini dohodnine od dosojenega zneska premoženjske škode iz naslova izgube dohodka.