določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - ugoditev predlogu
Bistveno je, da se sodnice civilnega oddelka tega sodišča vsakodnevno srečujejo in občasno posvetujejo. Tako razmerje med sodnicami, ki velja tudi za razmerje med sodnico, ki ji je bila zadeva dodeljena v sojenje in sodnico A.A., bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča lahko povzročila pri strankah postopka in v javnosti dvom v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo glede odločitve o soprispevku tožnika in njegovi višini.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost revizije zoper sklep s katerim postopek ni končan - delno zavrženje predloga za dopustitev revizije - predlog za obnovo postopka - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v več odločbah, je postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije v tem delu ni dovoljen.
V ostalem predlog za dopustitev revizije ni utemeljen
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sojenja - zavrnitev predloga
Razlog za prvi prenos pristojnosti je bil, da obravnavana zadeva izvira iz napake, ki naj bi jo storilo krajevno pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Ta okoliščina je po presoji Vrhovnega sodišča pomenila drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V nadaljevanju pa je bila prenesena pristojnost iz Okrajnega sodišča v Kopru na Okrajno sodišče v Novi Gorici, in sicer, ker zdaj na tem sodišču opravlja funkcijo sodnica, ki je vodila izvršilni postopek, zaradi katerega naj bi bila toženka oškodovana. Glede na navedeno ne more biti utemeljen toženkin predlog za vrnitev pristojnosti na ti sodišči, saj tehtni razlogi za prenos pristojnosti še vedno obstajajo.
OZ člen 13, 131/1, 179, 179/1. ZPP člen 8, 14, 213, 258, 258/2, 262, 262/1, 262/2, 339, 339/2-8, 379, 379/1. KZ-1 člen 191, 191/1.
dopuščena revizija - ugoditev reviziji - povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - varstvo osebnostnih pravic - kršitev osebnostnih pravic - kaznivo dejanje nasilja v družini - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina škode - dokazno breme glede škode - dokaz z zaslišanjem strank - izostanek tožeče stranke z naroka - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - načelo proste presoje dokazov - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Opustitev dokaza s tožničinim zaslišanjem je bila posledica njene avtonomne odločitve, da se ne odzove vabilu. V nadaljevanju je moralo Vrhovno sodišče pretehtati, ali bi moralo sodišče prve stopnje kljub temu izvesti druge dokaze, ki jih je predlagala tožnica.
Vrhovno sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da tožnica obstoja telesnih bolečin ni dokazala.
Drugačen pa je v konkretnem primeru položaj pri dokazovanju tožničinih duševnih bolečin in strahu. Stališče sodišča druge stopnje, ki je zavrnilo pritožbene očitke glede zavrnitve tožničinega dokaznega predloga z izvedencem glede obstoja duševnih bolečin in strahu, češ da je dokaz neprimeren, ni pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00051550
ZPP člen 4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 347, 355, 358, 358-1, 358-2, 358-3, 358-4, 367a, 367a/1. ZNP-1 člen 37, 42. DZ člen 141.
dopuščena revizija - stiki otroka s staršem - varstvo koristi otroka - določitev obsega stikov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - zaslišanje izvedenca - načelo neposrednosti - nasprotja v izreku
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za spremembo odločitve sodišča prve stopnje na podlagi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja brez pritožbene obravnave,
-- ali je II. točka izreka sklepa sodišča druge stopnje v skladu s I. točko izreka sklepa sodišča druge stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Toženec je mož vpisničarke, ki opravlja delo v kazenskem in nepravdnem vpisniku, v času odsotnosti in poletnih dopustov pa tudi na pravdnem vpisniku pristojnega sodišča, dela pa zaradi majhnosti sodišča ni mogoče drugače organizirati. Prav tako je sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem na pristojnem sodišču intenzivnejše, saj gre za manjše sodišče v manjšem kraju. Ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi na pristojnem sodišču in majhnosti tega sodišča bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivne nepristranskosti odločanja v postopku.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - izvedba dokaznega postopka - pomanjkljiva dokazna ocena - strogi test sorazmernosti - pravica do pritožbe - regresni zahtevek - zavarovalni pogoji - načelo ekonomičnosti
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča druge stopnje potrdi. Na podlagi tako skromnih pritožbenih navedb preizkus pravilnosti določitve sodišča druge stopnje ni mogoč, saj bi šlo že za preizkus po uradni dolžnosti, tega pa ZPP v 357.a členu ne dovoljuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sojenja - zavrnitev predloga
Iz predloga ne izhaja, da z organizacijo dela o zadevi ne bi mogli odločati drugi sodniki (tj. sodniki, ki z letnim razporedom niso razporejeni na pravdni oddelek, temveč na druge oddelke). Videz nepristranskosti je v tem postopku torej mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela – izločitvijo „okuženih“ sodnikov in predodelitvijo zadeve.
ZPP člen 339, 339/2-8, 347, 347/1, 347/2, 354, 354/2, 355, 355/1, 357.a. ZNP-1 člen 42.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave v postopku - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ugotovitev (dopolnitev) dejanskega stanja na drugi stopnji
Vrhovno sodišče ocenjuje, da v obravnavani zadevi niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje.
Ni prepričljivih razlogov, zakaj pritožbeno sodišče procesne kršitve (kršena pravica izjave udeleženca po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) ne bi moglo sámo odpraviti tako, da bi se z udeležencem najprej pogovorilo o pravni pomoči v postopku, nato pa dopolnilo manjkajoče procesno gradivo, udeleženčev pooblaščenec oziroma zastopnik pa bi se o celotnem procesnem gradivu izrekla pred pritožbenim sodiščem. S tem ne bo poseženo v bistvo poštenega sojenja niti ne bo kršeno načelo instančnosti. Ob upoštevanju dejstva, da je sodišče prve stopnje opravilo dva naroka, na katerih je bil prisoten in je na njih sodeloval udeleženec, in izvedlo dokazni postopek, ne bo šlo za položaj, ko bo sodišče druge stopnje prvič odločalo o vprašanjih, ki v dejanskem ali pravnem pogledu pomenijo samostojno celoto.
Navodila pritožbenega sodišča tudi ne nakazujejo, da bi šlo za pretirano obsežen postopek, ki bi bil časovno in stroškovno tako zamuden, da bi smotrnost njegove izvedbe pred sodiščem prve stopnje pretehtala nad interesom strank, da se o postavitvi pod skrbništvo dokončno odloči že pred pritožbenim sodiščem.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da v primeru, ko je posledica prometne nesreče smrt zavarovanca, ZPIZ ni upravičen do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZPIZ, zato je odgovor na dopuščeno vprašanje brezpredmeten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00051543
ZVPot člen 24, 24/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vstop novega upnika - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega ugovora dolžnika zoper sklep o vstopu novega upnika ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - državni tožilec - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik sodišča druge stopnje kot stranka v postopku pred pristojnim sodiščem prve stopnje - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je druga toženka sodnica inštančnega sodišča stvarno pristojnemu sodišču (razporejena celo na oddelek z drugega pravnega področja) ter da se v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega sodišča, samo po sebi ne pomeni take okoliščine, ki bi narekovala prenos pristojnosti po 67. členu ZPP. Predlagatelj pa ne navaja, da bi pri stikih s sodniki šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Prenosa pristojnosti pa ne narekuje niti narava spora. V obravnavani zadevi bodo v ospredju pravna vprašanja, ki niso povezana z osebno občutljivimi razmerji posameznikov. Sicer pa gre tako pri Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot pri Višjemu sodišču v Ljubljani za večji sodišči, zaradi česar že po naravi stvari ne gre za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njih.