določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - bivališče strank v postopku - bivališče prič - zavrnitev predloga
V primeru, ko je pristojnost za sojenje prenesena na drugo sodišče na podlagi 105.a člena ZS, zgolj dejstvo, da imajo stranke in tolmač ter priči in sodišče dodatno pot in s tem dodatne stroške, ne more biti razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
ZPP člen 374, 377. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 34.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - določitev nujne poti - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Ker se je postopek začel pred uveljavitvijo ZNP-1, se dokonča po določbah ZNP. V skladu s 34. členom ZNP revizija v nepravdnem postopku ni (bila) dovoljena, razen če (je) zakon določa(l) drugače. V zvezi s postopki za določitev nujne poti takšne, drugačne ureditve ni bilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00051584
ZPP člen 306. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - sodna poravnava - vsebina in obseg poravnave - res iudicata - zavrnitev predloga
ZPP člen 286, 286a, 367a, 367a/1, 394, 396. ZD člen 141, 224.
dopuščena revizija - dediščinska tožba - pravda ob pogojih za obnovo postopka - rok za uveljavljanje pravice do dediščine - začetek teka roka - zastaranje - pravočasnost tožbe - procesna predpostavka - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - prekluzija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali mora sodišče prve stopnje, kljub temu, da se v zadevi pred sodiščem prve stopnje ni uporabljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Uradni list RS št. 10/2017 z dne 27. 2. 2017), presoditi in obrazložiti, ali bi dopustitev navedb pravdne stranke, podanih po prvem naroku za glavno obravnavo, zavleklo reševanje spora,
- ali subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka po drugem odstavku 396. člena ZPP (v povezavi z 224. členom ZD) teče od vročitve odločbe stranki (vročitev v skladu z zakonom), ali pa rok teče od trenutka, ko je ugotovljeno in nesporno, da je stranka odločbo prejela in ji je bila dejansko vročena.
ZPP člen 367a, 367b, 374, 385, 391. ZNP-1 člen 55.
zahteva za varstvo zakonitosti - nepravdni postopek - pomembno pravno vprašanje - objektivna korist - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Ko Vrhovno državno tožilstvo zatrjuje, da je sodna praksa višjih sodišč po uveljavitvi ZNP-1 raznotera, tega ne izkaže ne s predložitvijo in niti ne z navedbo odločb višjih sodišč. Na tej razlogovalni podlagi torej zahteve za varstvo zakonitosti ni bilo mogoče dopustiti oz. o njej vsebinsko odločiti. V materialnopravnem delu zahteve za varstvo zakonitosti pa se izkaže, da ta v resnici napada samo konkretno odločitev o stroških postopka. Ker je tako, je očitno, da pogoj objektivne koristi iz prvega odstavka 367.a člena ZPP ni izkazan. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo (374. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).
SPZ člen 92, 256, 256/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - izročitev nepremičnin - opustitev poseganja v lastninsko pravico - stavbna pravica - časovne meje pravnomočnosti - pravica do spoštovanja doma - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 34, 34/1, 38, 39, 39/1, 40, 46. ZSZ člen 13, 13/1, 64. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe - pravica brezplačnega uživanja zemljišča - zavrnitev predloga
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče nižjih sodišč, da je tožnica oziroma njena pravna prednica ob uveljavitvi ZLNDL na spornih nepremičninah imela pravico uporabe.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00051848
ZZK-1 člen 8, 8/1. ZIZ člen 64, 170, 170/1. ZZZDR člen 57. DZ člen 83, 83/1.
izvršba na solastniški delež na nepremičnini - nedopustnost izvršbe - tožba za nedopustnost izvršbe - prisilna hipoteka - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev - vlaganja v tujo nepremičnino - načelo enotnosti skupnega premoženja - posebno premoženje - dopuščena revizija
Če sta nepremičnino zakonca odplačno pridobila v času trajanja njune ekonomske skupnosti, potem je pač ta postala del skupnega premoženja ter deli enako usodo kot vse druge premoženjske sestavine njunega skupnega premoženja, vključno z razmerjem deležev, ki so sprva določljivi, a nedoločeni, kasneje, ob njegovi likvidaciji pa določeni z ulomkom ali odstotkom. Okoliščina, da je eden od partnerjev (v tem primeru tožničin mož) že nekoč prej tudi sam vlagal v to isto nepremičnino (tudi tedaj tujo) ne more pomeniti, da je zato njegov delež na tej stvari večji kot na preostalem skupnem premoženju.
Ko je tožnica dokazala, da je bila sporna nepremičnina v odločilnem trenutku (v trenutku pridobitve prisilne hipoteke) skupno premoženje, je bila upnica (toženka v tej pravdi) pahnjena v položaj upnika iz 83. člena DZ oziroma prej 57. člena ZZZDR. Glede na to, da je toženka v tej pravdi v specifičnem obrambnem položaju, kjer se kot imetnica prisilne hipoteke brani zoper pravno preprečevanje že dovoljene izvršbe, je treba dopustiti tudi možnost, da se zoper tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe brani v okviru te pravde. Vsebina njenega ugovora je po logiki enaka tisti, s katero bi sicer napolnila trditveno in dokazno podlago tožbe za določitev deležev zakoncev na skupnem premoženju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00051153
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZK-1 člen 99, 120. ZGD-1 člen 475, 517, 518.
predlog za dopustitev revizije - zemljiška knjiga - zemljiškoknjižno dovolilo - osnovni kapital in osnovni vložki - stvarni vložek - dokapitalizacija - izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka gospodarski družbi - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00051349
ZZZDR člen 84. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - darilo v času trajanja izvenzakonske zveze - vrnitev darila - darilna pogodba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in sodnikom nepristojnega sodišča - sedež v stavbi pristojnega sodišča - videz nepristranskosti sojenja
V konkretnem primeru pa je tehten razlog za prenos pristojnosti okoliščina, da je upnik brat sodniške pomočnice zaposlene na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v A.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZD člen 74.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih - višina dohodkov enega od zakoncev - prispevek zakonca - skrb za dom - vzgoja in varstvo otrok - obrazloženost odločbe - zavrnitev predloga
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 367č.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nepravdni postopek - postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi predlagateljeve postulacijske sposobnosti iz 86., 91. in 367.č člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Smiselna uporaba določb ZPP bi lahko v tovrstnih postopkih pomenila pretiran poseg v pacientovo pravico do svobodnega odločanja o zdravljenju (tretji odstavek 51. člena Ustave RS).
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - odvetnik z območja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - javna oseba - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - izločitev sodnika - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že pojasnilo, da na sojenje ne sme in ne more vplivati okoliščina, da je v postopku kot stranka udeležen odvetnik, ki ima sedež na območju pristojnega sodišča ali sicer pogosto nastopa pred tem sodiščem.