določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - nezadovoljstvo z delom sodišča - dvom v nepristranost sojenja - izločitev sodnika
Dedinji predloga utemeljujeta z očitki o pristranskosti, zavlačevanju, nestrokovnosti, sprejemanju nepreverjenih in netočnih podatkov ter okuženosti. Tak dvom ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti: če je utemeljen, je to lahko razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Institut delegacije pristojnosti tudi ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00049831
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - zloraba izvršbe - lastninjenje - odločba državnega organa - sklep o izročitvi - dobrovernost - izvršilni postopek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
pravica do popravka - zanikanje dejstev - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - nekonkretizirane navedbe - absolutno javna oseba - zavrnitev zahtevka
Izhodiščno pravilo, da se na nekonkretizirane navedbe in na navedbe, ki pomenijo le golo, pavšalno zatrjevanje dejstev, ni mogoče odzvati drugače kot na enak način, tj. le z golim zanikanjem takih navedb, ne velja absolutno in brez izjem. Velja le na načelni ravni - vse je torej odvisno od konteksta.
Tožnik je javna oseba; še več, kot vpliven politik in gospodarstvenik je bil absolutno javna oseba. Glede na tožnikov jasen in izrazit ter širokemu krogu javnosti dobro znan poklicni in politični profil, bi odziv na novinarjevo trditev, da je "vplivni igralec levega gospodarske omrežja", četudi bi bil ta zapis brez vsakršnih nadaljnjih pojasnil, zahteval marsikaj več kot le popravek v obliki golega zanikanja. Njegovo zoperstavljanje bi moralo biti vsebinsko, okrepljeno z argumenti in z nasprotnimi dejstvi, s takimi, ki bi se vsaj približno enakovredno postavili po robu splošno znanim dejstvom.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 922, 922/1, 944.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - ugovor zavarovalnice - fingirana prometna nesreča - potek prometne nesreče - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - materialno trditveno in dokazno breme
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje o vprašanju obstoja zavarovalnega primera kot negotovega in od izključne volje pogodbenikov neodvisnega dogodka v tej zadevi kot pogoja za nastanek toženkine obveznosti plačila zavarovalnine,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo v kontekstu celovite dokazne ocene, ko je utemeljenost temelja zahtevka presojalo zgolj na podlagi tega ali je nastanek škodnega dogodka tehnično mogoč in ali se je škodni dogodek zgodil, vse druge okoliščine, ki kažejo na nameren škodni dogodek - fingirano nesrečo, pa je za presojo o temelju štelo za nerelevantne,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da okoliščine, ki vzbujajo dvom v to, da je šlo za nenamerno nesrečo, lahko vplivajo zgolj na višino ne pa tudi na temelj zahtevka.
predlog za dopustitev revizije - zamudna sodba - odgovor na tožbo - dopolnitev vloge - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska - drug oddelek pristojnega sodišča - zapisnikarica - zavrnitev predloga
Dejstvo, da je tožnica sodna zapisnikarica na drugem oddelku istega sodišča ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Okrožno sodišče v Mariboru je med večjimi okrajnimi sodišči v Republiki Sloveniji, zato je videz nepristranskosti v tem postopku mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00050380
URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - dolžnost oškodovanca - vložitev ustavne pritožbe
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravno pravilen materialnopravni zaključek sodišč v predmetni zadevi, da mora oškodovanec, v primeru, ko zatrjuje odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi sodniške napake, zoper odločitev sodišča, ki ji očita protipravnost, vložiti tudi ustavno pritožbo, da se izogne učinku prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - krivdna odškodninska odgovornost - padec na parkirišču - pohodna površina - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVEtL-1 člen 42.
predlog za dopustitev revizije - stavba v solastnini - pravica uporabe družbene lastnine - priposestvovanje družbene lastnine - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - splošni skupni del - ugotovitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - zavrnitev predloga
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 630. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - izvedba del - izvajalec del - podizvajalec - podjem - odgovornost prevzemnika posla za sodelavce - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZDZdr člen 67, 67/4. ZPP člen 86, 92, 367b, 367b/1, 367č, 377. URS člen 51, 51/3.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - nepravdni postopek - postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - prepozen predlog - zavrženje predloga
V nepravdnem postopku za sprejem na zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi predlagateljičine postulacijske sposobnosti iz 86., 91. in 367.č člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Smiselna uporaba določb ZPP bi lahko v tovrstnih postopkih pomenila pretiran poseg v pacientkino pravico do svobodnega odločanja o zdravljenju (tretji odstavek 51. člena Ustave RS).
Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena ZPP).