ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3. ZNP-1 člen 57, 57/3.
predlog za dopustitev revizije - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prekinitev postopka
Zakon o pravdnem postopku v 3. točki prvega odstavka 206. člena določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Z veljavnostjo ZNP-1 je institut odvzema poslovne sposobnosti (44. ‒ 56. člen ZNP) v celoti nadomestil nov (po namenu soroden, a z nekaterimi pomembnimi razlikami) institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (57. ‒ 70. člen ZNP-1), zato ima začetek postopka odločanja o predlogu za postavitev pod skrbništvo isto posledico za odprte postopke, kot jo je imel nekoč začetek postopka odvzema poslovne sposobnosti – prekinitev postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00049841
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 5, 52, 58. SPZ člen 48, 48/1, 92.
dopuščena revizija - vrnitveni zahtevek - lastninska pravica na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - ustna pogodba - obstoj ustnega dogovora - izjava volje - konkludentna dejanja - veljavnost dogovora - obličnost - pomanjkanje obličnosti - teorija realizacije - venire contra factum proprium - načelo vestnosti in poštenja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je Višje sodišče v Kopru v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbe drugega odstavka 48. člena SPZ v povezavi z določili 52. in 58. člena OZ,
- ali lahko večletna konkludentna ravnanja pravdnih strank (gradnja, vlaganja, ureditev doma s strani tožene stranke ter na drugi strani dovolitev posegov in soglasje za ureditev doma ter zaveza o kasnejšem prenosu lastninske pravice s strani tožeče stranke) nadomestijo pisni dogovor o prenosu lastninske pravice oziroma ustanovitvi služnosti,
- ali je Višje sodišče v Kopru v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbe načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ), oziroma podnačela prepovedi "venire contra factum proprium",
- ali je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno štelo, da dogovor med pravdnima strankama predstavlja zgolj pričakovanje, ki naj ne bi bilo pravno zavarovano.
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska - drug oddelek pristojnega sodišča - zapisnikarica - zavrnitev predloga
Dejstvo, da je tožnica sodna zapisnikarica na drugem oddelku istega sodišča ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Okrožno sodišče v Mariboru je med večjimi okrajnimi sodišči v Republiki Sloveniji, zato je videz nepristranskosti v tem postopku mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - nadomestilo za uporabo glasbenih del - neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - občasna terjatev - ugovor zastaranja - zastaralni rok - dopuščena revizija
Od kdaj tečejo zamudne obresti v primeru neupravičene pridobitve, ki je materialnopravna podlaga vtoževane glavne terjatve, izrecno določa 193. člen OZ. Če je bil pridobitelj nepošten, se plačajo od dneva pridobitve. V konkretnem primeru gre torej za dan, ko je toženka zaradi neplačila „prihranila“ dolgovano nadomestilo. Zakonske zamudne obresti od tega trenutka dalje v plačilo zapadajo dnevno.
oporoka - veljavnost oporoke - ničnost oporoke - izjava o preklicu oporoke - ničnost izjave o preklicu oporoke - zloraba oporočno nesposobne osebe - izpodbojnost - razveljavitev oporoke - tretja poštena oseba - objektivni rok - sklepčnost tožbe - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča tožnikove trditve, če bi se izkazale za resnične, zadoščajo za sklep, da zloraba oporočno nesposobne osebe z namenom pridobiti si premoženjsko korist ter drugega izključiti iz dedovanja, lahko utemeljuje ničnostno sankcijo.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - krivdna odškodninska odgovornost - padec na parkirišču - pohodna površina - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00050380
URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - dolžnost oškodovanca - vložitev ustavne pritožbe
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravno pravilen materialnopravni zaključek sodišč v predmetni zadevi, da mora oškodovanec, v primeru, ko zatrjuje odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi sodniške napake, zoper odločitev sodišča, ki ji očita protipravnost, vložiti tudi ustavno pritožbo, da se izogne učinku prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 630. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - izvedba del - izvajalec del - podizvajalec - podjem - odgovornost prevzemnika posla za sodelavce - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00049999
URS člen 22, 23. ZPP člen 7, 7/1, 212, 243, 257. OZ člen 179, 179/2.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - zahtevek za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - dodatna škoda - izgubljeni dohodek - denarna socialna pomoč - kršitev osebnostnih pravic - duševno trpljenje oškodovanca - trditveno in dokazno breme - sodna praksa Vrhovnega sodišča - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku - dopuščena revizija
Odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa posamezniku pripada, če izkaže, da je zaradi tega trpel. Trpljenje je stanje, pri katerem kdo čuti hude telesne ali duševne bolečine oziroma neugodje. Tožnik je svoje trpljenje obširno zatrjeval, a mu sodišče prve stopnje očita, npr., da ga ni dokazal, saj je izpovedal zgolj, da je bil žalosten in v strahu. Ravno žalost in strah pa sta dve od (negativnih) čustev, ki spremljata trpljenje oziroma povzročata stanje (duševnega) trpljenja. V nasprotju s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu je tudi obrazložitev prvostopenjskega sodišča, češ da je bil tožnik v prehodni dom odpeljan manj kot desetkrat, a ob tem ni dokazal, kolikokrat je bil tja nameščen za teden, kolikokrat za dva in kolikokrat za mesec dni ter da je zaradi tega duševno trpel. Tožnik je trdil in dokazal (njegovo izpovedbo v tem delu povzema tudi sodišče prve stopnje), da je bil prehodni dom zanj kot zapor. Že to (in sočasna, prav tako s strani sodišča prve stopnje ugotovljena grožnja z deportacijo) v povezavi s številom namestitev v prehodni dom zadošča za pravni sklep, da je bila tožniku z izbrisom povzročena nepremoženjska škoda. Revident ob tem pravilno opozarja, da je sodišče njegove trditve o čustvenem stanju, o katerem je izpovedoval, presojalo v luči dogodkov, ki niso v pravno relevantni zvezi, saj so nastopili več let po tem, ko je bil njegov status že urejen. Postavljanje njegove čustvene navezanosti na družinske člane pod vprašaj in posledično očitanje nezadostnih trditev glede duševnega trpljenja je zato tudi v tem delu v nasprotju z izhodišči o trditvenem in dokaznem bremenu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - pavšalne navedbe - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Nezadovoljstvo toženca z odločitvami pristojnega sodišča v drugih zadevah ne spada med tehtne razloge za delegacijo pristojnosti, čeprav je šlo nezadovoljstvo njegove partnerke tako daleč, da je v zvezi s predhodnim postopkom vložila kazensko ovadbo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVEtL-1 člen 42.
predlog za dopustitev revizije - stavba v solastnini - pravica uporabe družbene lastnine - priposestvovanje družbene lastnine - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - splošni skupni del - ugotovitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - sklep o izvršbi - kreditna pogodba - hipoteka - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00049838
ZPP člen 3657a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZSpo člen 64. ZLNDL člen 3.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - nepremičnine v družbeni lastnini - lastninjenje športnega objekta - športno društvo - športna dejavnost - športni objekt - lastninjenje po ZSpo - pravica do uporabe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije