Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji. Pomembne so tiste sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje prosilcev za mednarodno zaščito, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na druga ravnanja organov države članice.
ZSVarPre člen 27, 27/1. ZBPP člen 14. ZUP člen 214, 214/1. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 22, 22/2
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - subjektivni kriterij - premoženjski kriterij - mansarda - uporabna površina stanovanja - obrazložitev odločbe - nezmožnost preizkusa odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se toženka pri izdaji odločbe opredelila do tožničinih navedb o tem, da gre za mansardno stanovanje, katerega uporabna površina je manjša od 90 m2.
Tožnica v tožbi sicer opozarja na standard SIST ISO 9836, pri čemer pa ta standard konkretneje ne določa načina določitve uporabne površine za mansardna stanovanja. Način določitve uporabne površine dela stavbe je natančneje določen s Pravilnikom o vodenju podatkov katastra nepremičnin, katerega del je tudi Priloga 3, ki v točki 2 podrobneje ureja posebnosti merjenja in izračun površine prostorov za mansardne prostore.
ZOdv člen 17, 17/15. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 2/2, 9, 10, 10/5, 6, 6/1, 6/4. ZUP člen 215, 215/3
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - urnina - odsotnost iz pisarne - znižana nagrada - odvetniška tarifa - odvetniška storitev - plačilo za odvetniške storitve - delno plačilo - nezakonit pravni pouk
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah že izrekla, da urnina kot nadomestilo za porabljeni čas in nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko nista odvetniški storitvi, pač pa ju je treba obravnavati kot izdatek.
Utemeljena je tožnikova navedba, da urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne nista strošek za odvetniške storitve, temveč izdatek, ki je potreben za izvršitev dela.
Tožnica ima prav, ko ugovarja, da toženka glede urnine in odsotnosti iz pisarne ne bi smela uporabiti znižanja na podlagi takrat veljavnega petega odstavka 17. člena ZOdv, saj se ta uporablja le za plačilo, ki odvetniku pripada za opravljene storitve po OT, med katere pa urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne ne spadata.
ZIUPGT člen 33, 33/1, 33/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
COVID-19 - pandemija - povračilo stroškov - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za priznanje pravice - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Stranka v postopku ima pravico poznati razloge, zaradi katerih je pristojni organ odločil na določeni način. Če je obrazložitev upravne odločbe takšna, da te vsebine nima, stranki ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.
URS člen 14, 14/1. ZVarD člen 21, 21-3, 42, 42/3, 42/5. ZZasV-1 člen 45, 48. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
diskriminacija - prepoved diskriminacije - posredna diskriminacija - ugotavljanje istovetnosti - pridržanje osebe - svoboda gibanja - omejitev svobode gibanja - dokazno breme - varstvo človekovih pravic
Neobstoj namena diskriminacije je element, ki je bistveno bližje posredni diskriminaciji kot pa neposredni diskriminaciji.
Pri posredni diskriminaciji gre torej za "navidezno nevtralno" prakso (pravno določbo, merilo, politiko, dejanje), ki pa vseeno lahko prinaša učinke različnega obravnavanja.
Posredna diskriminacija zaradi barve kože pri dostopu do blaga v trgovini ni absolutno prepovedana, ampak je dovoljena, če je konkretno ravnanje varnostnikov temeljilo na legitimnem cilju in so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in nujno potrebna.
Tožena stranka bi morala v dokazni oceni utemeljiti, zakaj sta oba temeljna pogoja za zadržanje osebe do prihoda policije, to je, da istovetnosti ni bilo mogoče ugotoviti in da je zadrževanje trajalo manj kot dve uri, manj pomembna od okoliščin, da naj bi po oceni tožene stranke predsodki dejansko (odločilno) vodili varnostnike, da so predlagatelja zadržali do prihoda policije.
Zadrževanje tujca lahko traja samo toliko časa, kolikor je to nujno, ker gre lahko za poseg v ustavno pravice do svobode gibanja.
Pri tem je pomembno, ali se je dogodek odvijal na javnem mestu, ali so bili na javnem mestu razkriti motivi za površinski pregled, ali je objektivno ravnanje varnostnikov ali policistov lahko vplivalo na integriteto domnevne žrtve diskriminacije, ali je bila kakor koli uporabljena sila, kako (ne)površinski je bil pregled osebe in ali je pregled oziroma preverjanje identitete lahko vzbujal občutke nelagodja ali ponižanja.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - revščina - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite. Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, prav tako ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite. Za to namreč ni dovolj dokaz o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnjo za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite.
ZBPP člen 30, 30/6, 40, 40/1. Odvetniška tarifa (2003) člen 16, 16/3
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - datum opravljene storitve
Ker je bila v obravnavni zadevi BPP dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje je treba šteti, da je bila storitev opravljena, ko je tožnica prejela sklep sodišča prve stopnje III N 656/2022 z dne 10. 5. 2023, s katerim je bil nepravdni postopek zaradi umika predloga ustavljen. To pomeni, da je bila napotnica, ki jo je tožnica pristojnemu organu vrnila 17. 5. 2023, predložena pravočasno, tj. v 15-dnevnem roku iz prvega odstavka 40. člena ZBPP.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes - nedopustna tožba
S tožbo v upravnem sporu je zahtevana presoja zakonitosti sklepa o prekinitvi postopka za podajšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, s ciljem, da se prekinitev odpravi in se torej izvede postopek za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Pravni interes tožnika je, da se postopek ne prekine, pač pa se odloči o njegovi prošnji za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
Ker je tekom tega upravnega spora bila tožniku izdana odločba Upravne enote, s katero je upravni organ odločil o tožnikovi prošnji za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji, torej postopek za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tožnika, ki je bil z izpodbijanim sklepom prekinjen, ni več prekinjen, pač pa je bil nadaljevan in tudi v upravnem postopku končan z izdajo odločbe. To pomeni, da tožnik za obravnavani spor, ki se nanaša le na prekinitev postopka, ne izkazuje več pravnega interesa, saj vsebinska obravnava tožbe očitno ne bi privedla k spremembi njegovega pravnega položaja, zato je sodišče tožbo zavrglo.
cesta - občinska cesta - dovoljenje - izdaja soglasja za cestni priključek - preglednost ceste - vzdrževalna dela
Na komisijskem pregledu in ponovljenem komisijskem pregledu je bilo Komisiji predloženo dokazilo o zanesljivosti objekta, iz katerega je razvidno, da objekt izpolnjuje vse bistvene zahteve gradbenih in drugih tehničnih predpisov za varno uporabo. Obravnavani priključek pred rekonstrukcijo ceste ni imel zagotovljene minimalne preglednosti, niti ni imel postavljenega prometnega ogledala ter je bil nezaznaven za voznika po regionalni cesti. Nov kamniti zid ne poslabšuje stanja preglednosti, saj se je zid, skladno z izvedbeno dokumentacijo, premaknil v notranjost parcele. Rekonstrukcija predmetne regionalne ceste je bila izvedena upoštevajoč pogoje, ki so jih postavili lastniki robnih zemljišč ob rekonstruirani regionalni cesti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - razžalitev - kaznivo dejanje razžalitve - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Res je namen ZBPP, da se zagotovi dostop do sodnega varstva tudi posameznikom, ki sicer nimajo dovolj sredstev za pokritje stroškov postopka oziroma pravnega zastopanja, vendar pod pogoji, ki jih določa ta zakon, torej ZBPP. Tako je v zakonu tudi določeno, da se v določenih zadevah BPP ne dodeli.
Po prvi alineji 8. člena ZBPP obdolženec že na podlagi samega zakona (ex lege) ni upravičen do BPP zaradi vrste zadeve, v zvezi s katero je zaprosil za dodelitev BPP. Navedena določba izključuje dodelitev BPP na način, da določa vrsto zadeve, za katero se BPP ne dodeli. Na ta način so iz sistema dodelitve BPP izključene vse stranke (udeleženci) zadevnih postopkov, izjema je le oškodovanec, če izkaže v zakonu predpisan pogoj.
ZVPNPP člen 4, 5, 5/1, 5/1-4, 14. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 6, 6/1, 6/1-d
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - cena, ki se oglašuje - oškodovanje potrošnikov
Sodišče ni upoštevalo tožbenih navedb, da tožnikova praksa ni zavajajoča, ker se njegova "redna cena" ujema s ceno, ki jo drugi trgovci na drobno dejansko na splošno zaračunavajo za isti izdelek. Tudi če bi bile tožnikove navedbe upoštevne, iz dejanskih okoliščin obravnavane zadeve ni razvidno, da je tožnikova referenčna cena primerjava in ne znižanje cene, ki jo je trgovec zaračunal prej. Tako pojasnilo mora namreč biti navedeno neposredno in takoj skupaj z referenčno ceno. To je še posebno pomembno pri uporabi tehnik, kot je prečrtana referenčna cena, ki jo bodo potrošniki verjetno razumeli kot znižanje predhodne cene trgovca.
Tožnik je z uporabo prečrtanih referenčnih cen, po katerih ti izdelki dejansko niso bili naprodaj, kršil točko (d) člena 6(1) Direktive, ki prepoveduje zavajajoče informacije glede cen, saj je ustvaril neobstoječo cenovno prednost, s katero je zavajal potrošnika. Povprečen potrošnik informacije o redni ceni in s tem primerjave z oglaševano ceno s popustom, ob povprečni obveščenosti, razumnosti in pazljivosti, ne more preveriti, niti mu ni znano, kje jo naj preveri, kar pomeni, da se lahko za nakup izdelka pri tožniku odloči prav zaradi oglaševane cenovne prednosti.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - resna škoda - varna izvorna država - nedržavni subjekt - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države
Tožnikove navedbe glede ekonomskih in družinskih zadev ni možno povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja, da težav ni povzročila država ali drugi v ZMZ-1 določeni tretji akterji in da tožnikovih težav ni mogoče povezati z raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini.
Dogodki s teroristi niso bili razlog, da je tožnik zapustil državo, ampak je bil razlog družinske oziroma ekonomska stiska, kot to jasno izhaja iz tožnikovih izjav, da je državo zapustil zaradi travme in mamine smrti ter izgube hiše.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in dokazi - obstoj novih okoliščin - subsidiarna zaščita - zdravstveni razlog
Tožnik v zahtevku ni navajal novih dejstev niti predlagal novih dokazov, ki bi pomembno povečala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
Tožnikovo pojasnjevanje zdravstvenih težav in zdravstvenega stanja brez navedb, da bi tožnik zaradi zdravstvenega stanja utrpel resno škodo v smislu 20. člena ZMZ-1, ni dejstvo, ki pomembno povečuje verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite v smislu prvega odstavka 64. člena ZMZ-1.
ZBPP člen 14, 14/2, 32, 32/1, 41, 41/1, 41/2, 41/3, 42, 42/1, 43, 43/1. ZSVarPre-E člen 5. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-1. ZPPreb-1 člen 2, 2/1, 2/1-6, 25, 25/1
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba podatkov - zamolčanje podatkov - premoženjsko stanje - kraj dejanskega prebivanja - naslov za vročanje
Ni namreč jasno, kakšno je bilo tožničino premoženjsko stanje ob izdaji odločbe o odobritvi BPP (ali je bila že takrat solastnica nepremičnine v Ljubljani) in kakšno po spremembi (v čem se je njeno premoženjsko stanje povečalo) in kdaj je do te spremembe pravzaprav prišlo, glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP.
Tudi glede domnevne spremembe tožničinega kraja dejanskega bivanja, sodišče iz izpodbijane odločbe ne more razbrati, kdaj naj bi do te spremembe prišlo, ponovno glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP.
Iz tega je mogoče sklepati, da je pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca med drugim pomembno, kje oseba dejansko prebiva in kje ima prijavljeno stalno prebivališče. Če bi torej prosilec dejansko prebival drugje, kot pa bi imel prijavljeno stalno prebivališče, bi se to štelo v njegovo premoženje. Pri tem so pravnorelevantne tudi določbe ZPPreb-1, iz katerih izhaja, da ima posameznik sicer lahko naslov za vročanje (6. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1), pri čemer pa je ta lahko le na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 25. člena ZPPreb-1).
Organ za BPP naj v ponovnem postopku natančneje ugotovi in pojasni spremembo kraja dejanskega prebivanja, v smislu kdaj je do nje sploh prišlo. Hkrati pa naj, kot obrazloženo zgoraj, to poveže z relevantnimi določbami ZSVarPre-E in ZPPreb-1 v smislu sprememb stalnega ali začasnega prebivališča. Poleg tega pa naj se jasno opredeli do tega, ali tožnici očita spremembo ali zamolčanje ali oboje (veza: prvi odstavek 43. člena ZBPP).
Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzame vsebino pritožbe, citira relevantne zakonske določbe in povzame izvedensko mnenje komisije. Navede, da mnenju v celoti sledi, vendar pa v tem bistvenem delu ne pojasni, čemu je mnenju v celoti sledila. Sodišče tako ne more preveriti, kateri razlogi so toženko vodili, da je mnenje v celoti sprejela kot popolno in pravilno.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
Prosilec ne more sam izbirati, katera država članica bo obravnavala njegovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. Skladno z Uredbo Dublin III mora namreč prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati ena sama država članica Evropske unije, in sicer tista, ki je glede na merila iz poglavja III za to odgovorna.
ZZDej člen 53c, 53c/1, 53c/3, 53c/6. ZZDej-K člen 22, 22/4. ZDoh-2 člen 35, 35/2, 35/3, 37, 38, 46.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - zdravstvena dejavnost - opravljanje zdravstvene storitve - podjemna pogodba - pogodbeno razmerje - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz dejavnosti - samostojno opravljanje dejavnosti - razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja - obravnava poslovnih dogodkov skladno z njihovo ekonomsko vsebino
Sklepanje podjemnih pogodb oz. pogodb civilnega prava med javnimi zavodi oziroma drugimi gospodarskimi subjekti je omogočala šele novela ZZDej‑K, zato se ti pridobljeni dohodki zdravnikov, ustvarjeni na z davčnega vidika neveljavni podlagi pred tem ne morejo obdavčiti kot dohodki, ki jih fizična oseba dosega v okviru svojega organiziranega poslovanja, (tj. kot s. p., d. o. o., zavod) oziroma v okviru svoje organizirane dejavnosti po 46. členu ZDoh-2.
Okoliščine, da so se na podlagi sklenjenih pogodb opravljale raznovrstne zdravstvene storitve, diagnostični pregledi, dežurstva, da so se storitve opravljale v prostorih tožnika, z njegovimi sredstvi in po njegovih navodilih oz. pod njegovim nadzorom, kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo iz tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2. Zato glede na navedene dejanske okoliščine ni videti, da bi šlo pri obravnavanih storitvah za neodvisno samostojno opravljanje dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2. Okoliščin, ki bi kazale na tržno obnašanje in samostojno ter neodvisno opravljanje storitev po sklenjenih pogodbah o poslovnem sodelovanju, tožnik konkretno ne zatrjuje. Zato tudi dohodkov, doseženih na podlagi pogodb o (poslovnem) sodelovanju, ni mogoče šteti za dohodke iz dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, temveč gre za dohodke iz zaposlitve iz 35. člena oziroma iz 36. člena ZDoh-2, ki vključujejo tako dohodke iz delovnega razmerja (37. člen) kot tudi dohodke iz drugega pogodbenega razmerja (38. člen).
Dohodki vseh zdravnikov (čeprav formalno samostojnih podjetnikov in zdravnikov, ki so delo opravljali preko d. o. o oziroma zavodov), ki jih je tožnik izplačeval na podlagi pogodb o (poslovnem) sodelovanju, bi morali biti obravnavani kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. Prvi odstavek 53.c člena ZZDej, ki je veljal v relevantnem obdobju, je tudi pravna podlaga za opredelitev dohodkov pri tožniku zaposlenih zdravnic, saj ne gre za primer iz šestega odstavka 53.c člena ZDDej.
davek na dodano vrednost (DDV) - prenos podjetja - odbitek DDV - osnovna sredstva - pogodba - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Davčni organ predlaganih dokazov ni izvedel, za zavrnitev dokaznih predlogov pa tudi po presoji sodišča ni navedel argumentiranih razlogov.
ZBPP člen 24, 24/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - predlog za dopustitev revizije - vsebinski kriterij
Ostaja nejasno ali je tožnik zatrjeval, da v zvezi z njegovimi pravnimi vprašanji sodne prakse vrhovnega sodišča ni (in je sodna praksa višjih sodišč neenotna), ali da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali je celo zatrjeval oboje.
V ponovnem postopku bo morala toženka na podlagi tožnikovih dopolnitev opraviti presojo izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP in različnih situacij iz prvega odstavka 367a. člena ZPP in če bo menila, da kriteriji niso izpolnjeni, konkretno utemeljiti, zakaj je tožnikova zadeva očitno nerazumna (oziroma zakaj je tožnikovo pričakovanje ali zahtevek v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem oziroma je njegov zahtevek očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago) in zakaj tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, pri čemer pa mora paziti, na obseg svoje pristojnosti pri tej presoji.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - premoženjska škoda - povezana družba - izpad dohodka
Tako predlagana začasna odredba ne pomeni začasne ureditve spornega pravnega razmerja, temveč tožnik z njo želi pridobiti dovoljenje za postavitev teh objektov, še preden je odločeno o zakonitosti izpodbijane inšpekcijske odločbe. Če bi namreč sodišče tako začasno odredbo izdalo in toženki naložilo postavitev objektov za oglaševanje nazaj na lokacije, bi z njo odločilo o dovoljenosti postavitve teh objektov na teh lokacijah in s tem dejansko o stvari, ki je sicer predmet vsebinske presoje v tem upravnem sporu. O zakonitosti izpodbijane odločbe in s tem o pravilnosti oziroma nepravilnosti inšpekcijske odločbe, torej, ali je bila odreditev njihove odstranitve z navedenih lokacij zakonita ali ne, pa sodišče lahko odloči le s sodbo, s katero odloči o tožbi. Ker bi izdana začasna odredba (če bi se v upravnem sporu izkazalo, da tožba ni utemeljena) omogočila postavitev nazaj objektov za oglaševanje v nasprotju z zakonom, pa je po svoji vsebini tudi pravno nedopustna.