• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>
  • 81.
    VSRS sodba II Ips 100/2016
    20.6.2016
    DRUŽINSKO PRAVO
    VS0018391
    ZZZDR člen 129, 129a, 132.
    dopuščena revizija - premoženjska razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - preživnina - zmožnosti preživninskega zavezanca - pomoč starih staršev - darilo

    Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 282/2015 z dne 17. 12. 2015 dopustilo tožnikovo revizijo glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pri odmeri višine preživnine upošteva denarna pomoč tožnikovih staršev.

    Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR) so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoja otroka (129.a člen ZZZDR). Te lastnosti nima samo plača zavezanca, marveč tudi vsi ostali dejanski prejemki (npr. socialne dajatve). Dejanski prejemek, ki ga zavezanec lahko po dejanski naravi namenja za zagotavljanje otrokovih potreb, pa je tudi darilo, ki ga prejme ali prejema. Ker darilo dejansko ni izvzeto iz zavezančevega premoženja in ker tudi ni nobenega stvarno utemeljenega razloga, da bi bilo prejeto darilo pravno izvzeto iz sredstev, s katerimi razpolaga zavezanec, ga je treba upoštevati kot del njegovih materialnih zmožnosti.

  • 82.
    VSRS sklep VIII DoR 38/2016
    17.6.2016
    SODNE TAKSE
    VS3006842
    ZST-1 člen 34a, 34a/3.
    nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - odločanje - narava spora - individualni delovni spor
    Tožnica v ugovoru zoper plačilni nalog utemeljeno navaja, da je delovni spor o plačilu regresa za letni dopust del prvotnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnice pri toženi stranki, reintegracijo in reparacijo, čeprav je sodišče o njem odločalo v ponovljenem postopku. Zahtevek za plačilo regresa je tožnica postavila v okviru reparacijskega zahtevka. Odločitev o tako postavljenem zahtevku je odvisna od odločitve o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi in ju ni mogoče ločevati samo zato, ker je bilo o enem delu reparacijskega zahtevka odločeno v ponovljenem postopku. To pomeni, da je spor o plačilu regresa za letni dopust del individualnega delovnega spora o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, v katerem je delavec oproščen plačila sodne takse.
  • 83.
    VSRS Sodba I Ips 40242/2011-109
    16.6.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008012
    ZKP člen 129.a. KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 12.
    način izvršitve kazni zapora – nadomestitev kazni zapora – hišni zapor – zapor ob koncu tedna - rok za vložitev predloga – zahteva za varstvo zakonitosti
    Že iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 6547/2011, na katero se vložniki sklicujejo, je jasno razvidno, da se določba drugega odstavka 129.a člena ZKP razlaga v kontekstu specialnih določb četrtega in tretjega odstavka 12. člena ZIKS-1, iz katerih izrecno izhaja, da lahko obsojenec vloži po pravnomočnosti sodbe predlog za izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna tudi v primeru, ko že prestaja kazen zapora. Take izrecne določbe 12.a člen ZIKS-1 nima, niti v določbah 129.a člena ZKP ali 86. člena KZ-1 ni mogoče zaslediti pravnih podlag, ki bi omogočale razlago prekluzivnosti petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, na način, kot ga predlagajo zagovorniki obsojenca, torej da bi obsojenec lahko vložil predlog za nadomestitev izvršitve kazni zapora s hišnim zaporom, tudi še v času, ko bi bil obsojenec že na prestajanju kazni zapora in to po preteku petnajstdnevnega roka po pravnomočnosti sodbe. Zaradi take različne ureditve alternativnih možnosti prestajanja kazni zapora, obsojencu niso bile kršene v predhodni točki citirane ustavne pravice; razlikovanja pri odločanju o predlogih obsojencev o alternativnih oblikah prestajanja kazni zapora, izhajajo namreč že iz razlogov in pogojev, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju o takih predlogih in so razvidni že iz določb tretjega in četrtega odstavka 86. člena KZ-1. V prvem primeru (prestajanje kazni zapora z zaporom ob koncu tedna) se upošteva predvsem možnost, da obsojenec še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma; v drugem primeru (izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom) pa se presoja zlasti nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja, osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca v času izvrševanja kazni ter tudi, če je zaradi bolezni, invalidnosti ali ostarelosti kazen treba in jo je mogoče izvrševati v ustreznem javnem zavodu. Navedeni različni razlogi, pogoji in okoliščine, ki jih je treba pri odločanju o navedenih predlogih upoštevati, dovolj jasno kažejo na to, da je zakonodajalec utemeljeno vzpostavil razlikovanja tudi v samih postopkih odločanja o predlogih za alternativne oblike prestajanja kazni zapora.
  • 84.
    VSRS Sodba I Ips 21691/2012-412
    16.6.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008069
    ZKP člen 17, 17/1, 17/2, 65, 65/4, 178, 178/4, 240, 240/4, 285a, 285a/3-4, 420, 420/2, 420/5.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga obrambe – navzočnost obdolženca pri zaslišanju priče – zaslišanje mladoletnega oškodovanca – zaslišanje po videokonferenci
    Obdolženec ne sme biti navzoč pri zaslišanju priče, mlajše od 15 let, ki je žrtev kaznivega dejanja iz 173. člena KZ-1.
  • 85.
    VSRS sodba II Ips 115/2016
    16.6.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018453
    ZOR člen 454.
    prodajna pogodba - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - izročitev nepremičnine - poneverba - izročitev kupnine
    Ob odsotnosti protidokazov je, upoštevaje način poslovanja med strankama in izvedenih dokazov, procesnopravno neoporečna dokazna ocena, da je bila med pravdnima strankama sklenjena kupoprodajna pogodba in da je bila kupnina plačana.
  • 86.
    VSRS sodba II Ips 106/2016
    16.6.2016
    MEDIJSKO PRAVO
    VS0018494
    ZMed člen 26, 27.
    objava popravka - mediji - pravico do dostopa do medijev
    Pravica do popravka po svoji vsebini ne sme prerasti v pravno nezavarovano pravico dostopa do medija.
  • 87.
    VSRS sklep Cp 12/2016
    16.6.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018454
    ZPP člen 109, 341.
    denarna kazen - kaznovanje stranke - žalitev sodišča v vlogi - ugled sodstva
    Vrhovno sodišče soglaša, da povzete dolžnikove navedbe predstavljajo napad na ugled sodne veje oblasti.
  • 88.
    VSRS sklep II DoR 41/2016
    16.6.2016
    POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018471
    OZ člen 82, 83. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - zastaralni rok - fiksen rok - razlaga pogodbe
    Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja fiksnosti 30 dnevnega roka iz šeste alineje 6. člena Pogodbe o štipendiranju, ki jo je toženec sklenil s tožečo stranko, in tudi sicer v pogodbah, ki jih je tožeča stranka sklepala in jih še sklepa s štipendisti v Republiki Sloveniji.
  • 89.
    VSRS Sodba I Ips 12161/2013-1254
    16.6.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2008051
    ZKP člen 18, 18/1, 234, 237, 249, 257, 371, 371/1-8, 371/2, 420, 420/1, 420/5, 424, 424/1. KZ-1 člen 116, 116/1-1, 116/1-4. URS člen 22, 29-3.
    zahteva za varstvo zakonitosti – dopustnost – pogoj za vložitev zahteve – dokazovanje – zaslišanje priče – prepoved izsiljevanja izjav – nedovoljen dokaz – sposobnost pričanja – prosta presoja dokazov – verodostojnost priče – pravica do obrambe – načelo enakega varstva pravic – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga - kazniva dejanja zoper življenje in telo – umor na zahrbten način – umor iz koristoljubnosti – motiv umora – obarvan naklep
    Redno pravno sredstvo mora biti izčrpano ne le formalno, temveč tudi vsebinsko. Zahteva po vsebinski (materialni) izčrpanosti pomeni, da se vlagatelj zahteve v pritožbi ni le posplošeno skliceval na kršitve zakona, temveč je moral vsako uveljavljano kršitev konkretizirati in jo ustrezno obrazložiti.

    Kaznivo dejanje umora na zahrbten način po 1. točki 116. člena KZ-1 stori storilec, ki izrabi zaupanje žrtve in dejanje stori tako, da žrtev ne more zaznati njegovega delovanja ali sredstva.

    Kaznivo dejanje umora iz koristoljubnosti po 4. točki 116. člena KZ-1 stori storilec, ki mu gre za določeno materialno korist. Ni potrebno, da bi bila ta korist dejansko dosežena. Koristoljubnost, kot kvalifikatoren element kaznivega dejanja, je motiv kaznivega dejanja, obarvan naklep (

    dolus coloratus

    ), ki je po presoji Vrhovnega sodišča v izreku sodbe sodišča prve stopnje opisan z navedbo „dejanje pa sta storila zato, da bi si prilastila denar, ki naj bi ga V. hranil doma“, v obrazložitvi izpodbijane pravnomočne sodbe pa tudi ustrezno pojasnjen. Ugotovitev, k

    akšna je bila vsebina storilčeve zavesti in volje v trenutku izvršitve kaznivega dejanja, je vprašanje dejanske narave.

    O

    bsojenec, kadar trdi, da mu je bilo zaradi neizvedbe dokaza kršeno procesno jamstvo iz tretje alineje 29. člena Ustave, v (vseh) pravnih sredstvih, ki jih vlaga zoper takšno odločitev, mora konkretno izpodbijati utemeljitev sodišča, zakaj izvedba takšnega dokaza ni potrebna in vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost takšnega dokaza instanci, ki bo o vloženem pravnem sredstvu odločala.
  • 90.
    VSRS sodba II Ips 277/2015
    16.6.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - PRAVO EVROPSKE UNIJE - POGODBENO PRAVO
    VS0018458
    Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/2. OZ člen 171, 185, 244, 246, 883, 892, 892/1, 892/2, 893, 894, 894/1. ZVPot člen 57g, 57g/1, 57h.
    vmesna sodba - varstvo potrošnikov - pogodba o organiziranju potovanja - nepravilna izpolnitev pogodbe - odgovornost organizatorja potovanja - počitnice - turistični aranžma - nezgoda na izletu - posamezna turistična storitev - izvedba storitve po tretjih osebah - odgovornost organizatorja potovanja, če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam - podlage odškodninske odgovornosti - izključitev in omejitev odgovornosti - krivdna odgovornost - skrbnost pri izbiri - skrbnost dobrega strokovnjaka - Direktiva Sveta 90/314/EGS - implementacija direktive - uporaba prava EU - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - ravnanje oškodovanca - varnostni pas
    Za pravilno materialnopravno opredelitev vloge organizatorja potovanja v zvezi z izletom kot posamezno turistično storitvijo v okviru tega potovanja je ključna ugotovitev: 1) kakšna je bila vloga (zlasti njegove aktivnosti) organizatorja potovanja v zvezi s tem izletom in 2) koga je potnik subjektivno dojemal za organizatorja izleta.
  • 91.
    VSRS Sklep I Kr 9663/2014-78
    16.6.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008010
    ZKP člen 35, 35/1.
    prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi – videz nepristranskosti
    Dejstvo, da je predsednik višjega sodišča, ki naj bi odločalo o pritožbi obdolženke, izvenzakonski partner oškodovanke, daje postopku videz pristranskosti.
  • 92.
    VSRS sodba II Ips 34/2016
    16.6.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS0018390
    ZOR člen 479, 479/1-3, 500, 500/2, 578.
    najemna pogodba - stvarne napake - odgovornost najemodajalca - jamčevanje za napake - notifikacija - znižanje najemnine - izguba pravice - prekluzivni rok

    Za odločitev v konkretni zadevi je bistveno, da bi moral toženec jamčevalni zahtevek za znižanje najemnine vložiti najkasneje eno leto po notifikaciji napake (prvi odstavek 500. člena ZOR). Gre gre za materialni prekluzivni rok. Z nasprotno tožbo, vloženo šele 14. 5. 2001, je ta rok zamudil.

  • 93.
    VSRS sklep I R 74/2016
    16.6.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018418
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodnik sodnice pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
    Okoliščina, da je tožnica sestra ene izmed sodnic istega sodišča, predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča.
  • 94.
    VSRS Sodba I Ips 11020/2011-179
    16.6.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2008019
    ZKP člen 420, 420/2. ZPol člen 38, 38a. KZ-1 člen 299, 299/5.
    zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – nedovoljen razlog – policijska pooblastila – pregled osebe in stvari – varnostni pregled – prisilna sredstva – zakonski znaki kaznivega dejanja – uradno dejanje
    Vložnika zmotno navajata, da je policistka ravnala nezakonito, ker obsojencev ob pristopu k njima ni seznanila z dejstvom, da sta osumljenca, in s pravicami, ki jih imata v tem svojstvu. Policistka je namreč nameravala opraviti pregled obsojenega Ž. in njegovih stvari na podlagi prvega in drugega odstavka 38.a člena ZPol. Za opravo tega uradnega dejanja seznanitev osumljenca z njegovim statusom in pravicami ni predpisana. Vložnika zgrešeno zatrjujeta, da je policistka ravnala nezakonito, ker je s tem, ko je prijela vrečko, ki jo je držal obsojenec, zoper njega uporabila silo oziroma prisilno sredstvo. Iz drugega odstavka 50. člena ZPol namreč izhaja, da gre za uporabo prisilnega sredstva »fizična sila« le v položaju, ko policist fizično silo uporabi za neposredno delovanje na osebo. Prijem vrečke pa ne pomeni neposrednega delovanja na osebo. Iz enakega razloga je v strokovni literaturi zavzeto stališče (temelječe na drugemu odstavku 50. člena ZPol vsebinsko enaki določbi drugega odstavka 73. člena sedaj veljavnega Zakona o nalogah in pooblastilih policije), da sam dotik osebe še ne pomeni uporabe telesne sile policista. Vložnika grajata stališči nižjih sodišč, da policistka, ki obsojenega Ž. ni pozvala k izročitvi predmetov, kot je predpisano z 38.a členom ZPol, ni ravnala nezakonito. Pri tem spregledata, da predpisanega poziva ni mogla izvršiti zaradi udarca v glavo, ki ji ga je obsojenec odmeril neposredno po tem, ko se je identificirala in prijela za vrečko. Navedbe vložnikov, da je bil poziv nujen, ker ni bilo nevarnosti uničenja dokazov (predmet nameravanega zasega je bila vrečka z aluminijasti zavitki, ki se z morebitnim padcem na tla ne bi poškodovali) so zato neutemeljene. Med nezakonita ravnanja policistke uvrščata tudi dejstvo, da je pregled obsojenca in njegovih stvari nameravala opraviti policistka, namesto da bi ga opravila oseba obsojenčevega spola. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem pritožbenega senata, da policistka ni ravnala nezakonito, saj je ocenila, da bi obsojenec vrečko, ki jo je držal, lahko odvrgel (kar je po ugotovitvah sodišča prve stopnje v sklopu dogajanja, ki je sledilo, tudi storil). Ali bi dokaze z odvrženjem vrečke uničil ali ne, ni bistveno. Policistka je torej ravnala skladno s tretjim odstavkom 38.a člena ZPol, s katerim je predpisano, da mora pregled osebe opraviti oseba istega spola, razen če s pregledom ni mogoče odlašati.

    Vložnika na tej podlagi deloma zatrjujeta, deloma nakazujeta, da sta bila obsojenca izzvana z nezakonitimi ravnanji policistke, zaradi česar bi moral biti uporabljen peti odstavek 299. člena KZ-1, s katerim je predpisano, da se storilec, ki je bil izzvan z nezakonitim ravnanjem uradne osebe, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev, kazen pa se mu sme odpustiti. Stališče je neutemeljeno, saj ravnanja policistke niso bila nezakonita. Vrh tega v dejstveni podlagi sodb nižjih sodišč ni ničesar, kar bi utemeljevalo vzročno zvezo med izostankom poziva na izročitev vrečke in ostalimi predhodno povzetimi ravnanji policistke, in obsojenčevim udarcem po njeni glavi. Med nezakonitim ravnanjem uradne osebe in dejanjem storilca mora biti namreč podana vzročna zveza v smislu, da to ravnanje povzroči reakcijo storilca, torej psihično spremembo, ki jo je mogoče opredeliti kot izzvanost storilca.
  • 95.
    VSRS sodba in sklep II Ips 199/2014
    16.6.2016
    STVARNO PRAVO
    VS0018460
    SPZ člen 66, 92, 99. ZPP člen 41, 41/1, 315, 315/1, 339, 339/2-10, 339/2-15, 367, 367/2, 481, 481/2.
    lastninska tožba - rei vindicatio - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - solastnina - sodba presenečenja - vmesna sodba
    Solastnik ima v razmerju do drugega solastnika pravno varstvo v okviru negatorne in rei vindikacijske tožbe, tudi če med njima ni sporazuma o uporabi solastne stvari ali izdane pravnomočne odločbe o načinu uporabe solastne stvari.

    Ker tožnica zahtevka za izročitev nepremičnine v soposest ni konkretizirala, oba zahtevka pa sta v konkretnem primeru neločljivo povezana, je bilo pravno varstvo solastnikove pravice za izročitev nepremičnine v soposest zagotovljeno v okviru drugega zahtevka, ki ga tožnica pojmuje kot negatornega.
  • 96.
    VSRS sklep II DoR 139/2016
    16.6.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018445
    ZPŠOIRSP člen 11. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - povrnitev škode - izbris iz stalnega registra prebivalstva - izbrisani - višina odškodnine - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza

    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči odmerili odškodnino za nepremoženjsko škodo v skladu s prvim odstavkom 11. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP).

  • 97.
    VSRS Sklep XI Ips 45074/2014-214
    16.6.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008016
    ZKP člen 420, 420/1, 420/4.
    pripor - podaljšanje pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - skrajšani postopek - pripor v skrajšanem postopku
    Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je sodnik sodišča prve stopnje zoper obdolženca podaljšal pripor za en mesec na podlagi tretjega odstavka 432. člena ZKP ob smiselni uporabi določb 207. člena ZKP, torej s pravnomočno odločbo, ki ni navedena med tistimi, ki so taksativno naštete v citiranem četrtem odstavku 420. člena ZKP. To pomeni, da zahtevi za varstvo zakonitosti zoper takšen pravnomočen sklep nista dovoljeni. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zahtevi obdolženca in njegovih zagovornikov kot nedovoljeni zavrglo.
  • 98.
    VSRS Sodba I Ips 37093/2012-188
    16.6.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008045
    ZKP člen 371, 371/1-11. KZ-1 člen 123, 123/1, 299, 299/1, 299/3.
    kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev dejanja - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - huda telesna poškodba - stek kaznivih dejanj - načelo konsumpcije - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev določb kazenskega zakona
    Kriminalne količine kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, ko ta opravlja naloge policije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ-1 ni vsebovana v kriminalni količini kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena KZ-1 in obratno.
  • 99.
    VSRS Sodba I Ips 11925/2009-211
    16.6.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2008040
    KZ člen 54, 54/3, 95, 95/1, 111, 111/1-3, 112, 112/6, 244, 244/1, 244/2.
    kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - zloraba položaja ali pravic - eno kaznivo dejanje - nadaljevano kaznivo dejanje - zastaranje kazenskega pregona - čas izvršitve kaznivega dejanja - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem

    Dejanja, storjena zoper istega oškodovanca, ki so neločljivo povezana z obsojenčevim naklepom in jih od vsega začetka povezuje obsojenčev jasen cilj pridobiti veliko premoženjsko korist, pomenijo eno kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ in ne nadaljevano kaznivo dejanje, sestavljeno iz posameznih obsojenčevih ravnanj, ki imajo znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 244. člena KZ.

  • 100.
    VSRS sklep I R 68/2016
    16.6.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018422
    ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2.
    spor o pristojnosti - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - predlog za izdajo predhodne odredbe - krajevna pristojnost
    Po določbah prvega in drugega odstavka 256. člena ZIZ je pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena istega zakona tista pravno relevantna okoliščina, ki je odločilnega pomena za razmejitev pristojnosti odločanja o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo (in za samo zavarovanje) glede na stadij konkretnega postopka.
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>