• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sklep III Cp 2184/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL48547
    ZIZ člen 17, 17.
    izvršba - izvršilni naslov
    Ker je v predloženem sklepu o dedovanju dolžnik dolžan izročiti

    upniku zazidljivi parceli, če bo in ko bo to zemljišče zazidljivo, ni

    pa dogovorjeno, da mora upnik pred tem odmeriti dogovorjeni površini

    od sedaj skupne parcele, ne more mimo izvršilnega naslova upnik

    zahtevati v izvršbi odmero obeh parcel, izstavitev listine in vpis v

    zemljiško knjigo.

     
  • 182.
    VSL sklep IV Cpg 39/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05575
    ZSReg člen 1, 29, 29-4, 1, 29, 29-4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
    sodna taksa
    ZSReg ne predvideva nobene možnosti, da se predlagatelja oprosti

    plačila sodne takse. Takšne možnosti tudi ne predvideva ZNP. Zato

    tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZPP, v katerih je

    predvidena taksna oprostitev, kadar plačilo takse predstavlja

    procesno predpostavko. Po določbi 37. člena ZNP se v nepravdnem

    postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, le če v ZNP ali z drugim

    zakonom ni drugače določeno. Iz določb ZSReg namreč izhaja drugačna

    ureditev. ZPP ureja taksno oprostitev pri pravni osebi (5. odst. 168.

    člena ZPP) zgolj v povezavi z določbo 105.a člena ZPP, v katerem so

    opredeljene povsem konkretne vloge v pravdnem postopku, glede katerih

    je mogoče pravno osebo oprostiti plačila sodne takse. Tudi zato ni

    mogoča smiselna uporaba teh določb v drugem postopku.

     
  • 183.
    VSL sodba I Cp 907/2005
    11.5.2005
    STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL50592
    ZZKat člen 14, 27.
    dedni dogovor - mejni ugotovitveni postopek
    Dedni dogovor o delitvi in načinu delitve zapuščine ter o odstopu

    dednega deleža je po svoji pravni naravi pogodba civilnega prava,

    zato zanj veljajo splošna načela o veljavnosti pogodb. Sporazum

    lastnikov o parcelaciji in posestnih mejah, dosežen v mejnem

    ugotovitevenem postopku, pa ima po oceni pritožbenega sodišča pomen

    pogodbe o poravnavi in ga je treba presojati v skladu z določbami

    Zakona o obligacijskih razmerjih.

     
  • 184.
    VSL sklep III Cp 2049/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51642
    ZIZ člen 178, 178/4, 178, 178/4.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine - sprememba vrednosti
    Bistven pogoj za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine po 4. odstavku 178. člena ZIZ je sprememba vrednosti od časa, ko je bila ugotovljena, do prodajnega naroka. Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ne zadošča, da stranka predloži svojo cenitev, iz katere izhaja druga (zanjo ugodnejša) vrednost nepremičnine, saj je bila ta predhodno že pravnomočno ugotovljena s sklepom.

     
  • 185.
    VSL sklep III Cp 1471/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48523
    ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
    Ugovor, v katerem dolžnik kot dokaz o neobstoju dolga predlaga po

    upniku predložene listine ter zaslišanje strank, je obrazložen.

     
  • 186.
    VSL sodba II Cp 1997/2004
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50233
    ZPP člen 337, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 337, 452, 452/1, 452/2, 452/3.
    spor majhne vrednosti
    Navedba, da sta se pravdni stranki 1.7.2004 dogovorili za izvensodno

    poravnavo in da je toženec na račun tega že plačal 25.000,00 SIT,

    predstavlja pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme

    upoštevati (337. člen ZPP). Glede na dejstvo, da je bila po navedbah

    toženca izvensodna poravnava sklenjena 1.7.2004, bi toženec lahko to

    dejstvo še pravočasno navedel v pripravljalni vlogi po tretjem

    odstavku 452. člena ZPP. Rok za vložitev pripravljalne vloge se je

    namreč iztekel šele 7.7.2004.

     
  • 187.
    VDS sklep Pdp 602/2005
    11.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03021
    ZDR člen 204, 204/1, 204/3, 204, 204/1, 204/3.
    odpoved delovnega razmerja - varstvo pravic - rok za vložitev tožbe
    Za ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ je v 3. odstavku 204. člena

    ZDR predvideno direktno sodno varstvo. To je specialna določba, ki v

    primeru odpovedi PZ izključuje uporabo 1. in 2. odstavka 204. člena

    ZDR. V primeru odpovedi PZ ne gre več za neizpoljevanje oz. kršitev

    pravic iz delovnega razmerja, ampak za prenehanje PZ, ki ima za

    posledico, da delavec ni več v delovnem razmerju. V takem primeru je

    predvideno direktno sodno varsto v prekluzivnem roku 30 dni od dneva

    vročitve odpovedi PZ oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev. Zato je

    zmotno stališče, da v primeru odpovedi PZ delavec lahko izbira med

    postopkom po 1. in 3. odstavku 204. člena ZDR. To velja tudi za

    primer, ko delodajalec delavca odjavi iz delovnega razmerja oz. mu

    zaključi delovno knjižico, ne da bi podal pisno redno ali izredno

    odpoved PZ.

     
  • 188.
    VSL sodba II Cp 645/2004
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50226
    URS člen 26, 26/1, 26, 26/1.
    odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - zaseg predmetov
    Po zakonitem zasegu avtomobila državni organi v 27 mesecev trajajočem

    zasegu niso ničesar storili za razjasnitev suma o obstoju kaznivega

    dejanja, hkrati pa tudi niso poskrbeli za ustrezno hrambo vozila.

    Tako ravnanje državnih organov je protipravno v smislu 26. člena

    Ustave RS in je zato podana odškodninska odgovornost Republike

    Slovenije za nastalo škodo.

     
  • 189.
    VSL sklep III Cp 2563/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50712
    ZIZ člen 72, 72/1, 72/2, 72, 72/1, 72/2.
    odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika
    Sodišče lahko odloži izvršbo, ki se je že začela, tudi na predlog

    upnika, če dolžnik ne nasprotuje takemu predlogu. Že zakon sam torej

    priznava dolžniku pravni interes, da nasprotuje odložitvi izvršbe, če

    se je izvršba že začela.

     
  • 190.
    VSL sklep III Cp 1219/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50748
    ZIZ člen 42, 42/3, 42, 42/3.
    potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev - podlaga
    Isto pravno podlago, to je določilo 42. člena ZIZ, kot za

    razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je uporabiti tudi za

    razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

     
  • 191.
    VSL sodba I Cp 1956/2004
    11.5.2005
    stanovanjsko pravo - stvarno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50589
    ZTLR člen 15, 15/2, 15/5, 15, 15/2, 15/5. ZOR člen 279, 279/1, 378, 378/1, 378/1-1, 378/1-2, 378/1-3, 378/1-4, 279, 279/1, 378, 378/1, 378/1-1, 378/1-2, 378/1-3, 378/1-4. SZ člen 22, 22/1, 27, 27/1, 31, 31/1, 22, 22/1, 27, 27/1, 31, 31/1. ZPP člen 350, 350/2, 360, 360/1, 436, 436/1, 453, 458, 458/1, 350, 350/2, 360, 360/1, 436, 436/1, 453, 458, 458/1.
    stroški - upravljalec - zastarana terjatev - spor majhne vrednosti - zamudne obresti
    Pogodba, ki jo sklene večinski lastnik za opravljanje storitev v

    zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše, veže tudi ostale lastnike.

     
  • 192.
    VSL sklep II Cp 2080/2005
    11.5.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL50228
    ZIZ člen 229, 229. SPZ člen 34, 34.
    motenje posesti - tožbeni zahtevek - pravni interes - izrek sklepa
    Ker je sklep o motenju posesti izvršilni naslov tudi pri ponovnem

    motenju posesti (229. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), če

    je ponovno prišlo do motenja posesti na način, ki se v bistvu ni

    razlikoval od prejšnjega motenja (v enoletnem roku), je ugotovitev

    načina motenja posesti pravno relevantna in upoštevna, bodisi z

    opisom opustitve (takega in podobnega motenja v bodoče) oziroma

    opisom (konkretizacijo) prepovedi nadaljnjega motenja posesti (34.

    člen SPZ), bodisi z opisom načina motenja posesti v posebnem

    (ugotovitvenem) tožbenem zahtevku.

     
  • 193.
    VSL sklep I Cp 1179/04
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51129
    ZNP člen 122, 122/3, 122, 122/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5, 70, 70/2, 70/4, 70/5.
    postopek za delitev stvari v solastnini - pritožbena novota - fizična delitev - civilna delitev
    Predlagalni postopki, med katere spada tudi postopek za delitev

    stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu

    postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku

    izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem

    postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

    Delitev z izplačilom solastniškega deleža se po petem odstavku 70.

    člena SPZ opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz

    pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične

    delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ).

     
  • 194.
    VSL sklep III Cp 1695/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50716
    ZIZ člen 101, 101/1, 101/1-3, 137, 101, 101/1, 101/1-3, 137.
    izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba
    Prejemki, nakazani za tekoči mesec na dolžnikov transakcijski račun

    iz naslova denarne socialne pomoči, so izvzeti iz izvršbe.

     
  • 195.
    VSL sodba I Cp 512/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50353
    ZOR člen 200, 201, 200, 201. ZPP člen 318, 318.
    zamudna sodba - negmotna škoda - odškodnina
    Člen 318 ZPP ne prepoveduje izdaje delno ugodilne in delno zavrnilne

    zamudne sodbe. Takšna "kombinirana" zamudna sodba je dopustna tudi v

    primeru tožbenega zahtevka za odškodnino zaradi pretrpljene negmotne

    škode.

     
  • 196.
    VSL sodba II Cp 2105/2005
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50929
    ZOR člen 103, 103.
    ničnost pogodbe
    Pogodba je v nasprotju z moralo, če je kršeno kakšno določeno moralno

    pravilo, ne da bi bila hkrati kršena tudi konkretna pravna norma.

    Kršeno moralno pravilo mora biti konkretizirano.

     
  • 197.
    VSL sklep III Cp 2631/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48518
    ZN člen 43, 68, 43, 68. ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 20/4, 20, 20/2, 20/3, 20/4.
    notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve
    Notarski zapisnik, v katerem je potrjeno zgolj to, kar je izjavil

    upnik (iz njega ni razvidno niti to, da bi notar razpolagal z

    vročilnicami o prejemu opomina in odstopa), ne ustreza pogojem javne

    listine, ki dokazuje zapadlost terjatve, odvisne od nastopa odložnega

    pogoja. Dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa po

    tretjem odstavku 20. člena ZIZ namreč predpostavlja sodelovanje

    dolžnika. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni sodeloval pri sestavi

    notarskega zapisnika. Zato priloženi notarski zapisnik, četudi je

    javna listina, za katero velja domneva resničnosti (prvi odstavek

    224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni takšna javna listina, ki

    bi dokazovala zapadlost terjatve v smislu določbe tretjega odstavka

    20. člena ZIZ.

     
  • 198.
    VSL sodba in sklep II Cp 1336/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50919
    ZOR člen 188, 200, 203, 188, 200, 203.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Ob nesreči 28 let stari tožnici, v kateri je utrpela številne odprte

    zdrobljene zlome, zdrobljen sklepni zlom in zlome kosti na levi roki

    od prstov do ramenskega obroča z obsežno zmečkanino mišic leve

    nadlahti in podlahti ter delno ohromelost levega podlahtničnega živca

    ter odprt zlom desne pogačice in odlom baze stopalnice desnega

    stopala ter zlom druge do četrte stopalnice desnega stopala, zaradi

    česar je bila sedemkrat hospitalizirana skupaj 61 dni, sedemkrat

    operirana, od tega šestkrat v splošni anasteziji, dobivala visoke

    doze antibiotikov, transfuzijo enega litra krvi, nosila 19 dni mavec

    na desnem stopalu, bila osemindevetdesetkrat rentgenizirana in je

    trpela številne preiskave, bila je tridesetkrat pri zdravniku

    specialistu, dvajsetkrat pri svojem zdravniku, desetkrat na

    fizioterapiji in štiri tedne v zdravilišču, s hudimi bolečinami en

    mesec in pol, 21 dni je jemala močne analgetike, srednje hude

    bolečine je trpela 4 mesece s pogostim jemanjem zdravil, blage

    bolečine še pol leta stalno, nato pa občasne blage, imela pa jih bo

    tudi v bodoče, je bila prisojena odškodnina za prestane telesne

    bolečine in nevšečnosti v višini 4.000.000,00 SIT. Za strah, ki je

    bil primaren ob dogodku, ko se je bala za življenje, skupaj 10 dni,

    in sekundarni strah za izzid zdravljenja, ki je bil srednje hud dva

    meseca, blag pa 15 mesecev, je bila prisojena odškodnina v višini

    400.000,00 SIT. Za skaženost lažje stopnje, ki jo predstavljajo

    številne brazgotine na levi nadlahti in podlahti ter na desnem kolenu

    ter deformacija levega komolca in leve podlahti, ki je vidna iz večje

    oddaljenosti, če so ti deli telesa razkriti, je dobila 600.000,00 SIT

    odškodnine. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih

    aktivnosti zaradi trajnih posledic, ki jih predstavlja zavrta

    gibljivost ramenskega sklepa levega komolca, levega zapestja, zavrta

    gibljivosti v osnovnih členkih prstov od prvega do četrtega prsta,

    vse to srednje stopnje, ter zavrt zasuk v levi podlahti težje

    stopnje, zavrta gibljivost v osnovnem sklepu mezinca leve roke težje

    stopnje, zavrta gibljivost palca lažje stopnje ter zavrta gibljivost

    desnega stopala in desnega kolena lažje stopnje, zaradi česar je

    groba moč levice zmanjšana za 80% in je zmanjšana njena sposobnost za

    dela, ki zahtevajo grob prijem z levico, seganje po predmetih in

    prenašanje bremen z levico težjih od enega kilograma in za dela, ki

    zahtevajo dobro koordinacijo prstov levice, zmanjšane sposobnosti za

    prelaganje bremen na višje ležeča mesta nad višino ramena in za dela,

    ki zahtevajo počepanje in poklekanje na desno nogo ali za dolgotrajno

    hojo po neravnem terenu ter za dolgotrajno stanje, kar vse po mnenju

    izvedenca predstavlja 70% zmanjšanih splošnih življenjskih in

    delovnih sposobnosti, ob upoštevanju tožničine starosti in dejstva,

    da je morala zamenjati svoj poklic medicinske sestre in se usposobiti

    kot bilancist na drugem področju, ji je bilo prisojeno iz tega

    naslova 6.000.000,00 SIT ali skupno za nepremoženjsko škodo

    11.000.000,00 SIT. Tožnici je bila prisojena tudi renta za tujo

    pomoč, ki jo bo potrebovala v bodoče po eno uro dnevno za vse tisto,

    kar zaradi poškodbe leve roke in desne noge ne bo mogla, pa je pred

    poškodbo ta dela sama opravila.

     
  • 199.
    VSL sklep IV Cpg 35/2005
    11.5.2005
    sodni register - statusno pravo
    VSL05574
    ZGD člen 436, 436/1, 443, 443/1, 436, 436/1, 443, 443/1. ZSReg člen 34, 34/4, 34/4-25, 34, 34/4, 34/4-25.
    izključitev družbenika iz družbe
    Ker 1. odst. 436. člena ZGD predpisuje, da družbena pogodba lahko

    določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti, ali da je lahko

    izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa

    oziroma izključitve, je bila za pravilno materialnopravno odločitev

    potrebna tudi presoja registrskega sodišča o obstoju pogojev za

    pogodbeno izključitev družbenika iz družbe na podlagi sklenjene

    družbene pogodbe predlagatelja.

    Vendar pa je zapis v okviru ugotavljanja pogojev za izključitev, ki

    opredeljuje le daljše obdobje nesodelovanja družbenika na skupščini,

    brez konkretizirane opredelitve časa trajanja ali števila sklica

    skupščine preveč splošen, da bi lahko sodišče upoštevalo ta pogoj,

    kot pravno veljaven za vpis sklepa o izključitvi družbenika iz

    družbe na podlagi sklepa skupščine.

     
  • 200.
    VSL sklep I Cp 591/2010
    10.5.2005
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0064038
    ZD člen 131.
    začasni skrbnik zapuščine
    Pod pogojem, da je nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev, je začasni skrbnik zapuščine lahko tudi eden od dedičev. Le če dediči soglašajo, sta lahko skrbnika tudi dva, če oba izpolnjujeta navedene pogoje.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>