• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>
  • 241.
    VSL sklep I Cp 824/2005
    5.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50598
    ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3. SPZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
    motenje posesti - sklepčnost tožbe
    Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti. Navedbe o načinu

    izvrševanja posesti so odločilnega pomena za nudenje posestnega

    varstva. Navedba v tožbi, da je tožeča stranka lastnica in posestnica

    parcele na kateri zatrjuje motenje, ne zadošča.

     
  • 242.
    VSL sklep III Cp 1944/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49757
    ZIZ člen 40, 40/3, 40, 40/3.
    vsebina predloga za izvršbo
    Sodišče ni dolžno opravljati dodatnih poizvedb, če (in ko) se je

    prepričalo v registru TRR, ki ga vodi Banka Slovenije, da dolžnik

    nima odprtega računa pri kateri izmed organizacij za plačilni promet.

     
  • 243.
    VSL sklep IV Cp 2132/2005
    5.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50722
    ZPP člen 29, 29. ZMZPP člen 73, 73/1, 73, 73/1. ZPPreb člen 8, 8/7, 8, 8/7.
    pristojnost slovenskega sodišča - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - stalno prebivališče v RS
    Načelo perpetuacije foruma je v skladu z ZMZPP uveljavljeno tudi za

    mednarodno pristojnost (89. člen ZMZPP). Ker je postopek v tej zadevi

    pričel teči z vložitvijo tožbe, je odločilno, ali je imel mladoletni

    otrok v tem trenutku stalno prebivališče v RS. Ob vložitvi tožbe pa

    vse do izbrisa iz registra stalnega prebivališča na podlagi dokončne

    odločbe je imel torej stalno prebivališče na območju RS. Izbris

    namreč ne učinkuje za nazaj, ampak le od dokončnosti upravne odločbe

    o izbrisu posameznika iz registra prebivalstva.

     
  • 244.
    VSC sklep Cp 760/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01114
    ZIZ člen 40, 40/III, 40, 40/III.
    predlog za izvršbo - verodostojna listina - poizvedbe sodišča o številki računa dolžnika
    Kadar je predlagana izvršba na podlagi verodostojne listine z rubežem sredstev na dolžnikovem računu pri OPP upnik ni dolžan navesti teh podatkov, temveč jih izvršilno sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pribavi po uradni dolžnosti.

     
  • 245.
    VSC sklep Cp 735/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01190
    ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
    izvršilni stroški
    Upnik edinega relevantnega podatka, pridobljenega s strani detektivske družbe, ni uporabil v tem postopku izvršbe, s tem pa tudi ni izkazal potrebnosti s tem v zvezi nastalih stroškov v smislu V. odst. 38. čl. ZIZ.

     
  • 246.
    VDS sodba Pdp 668/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03221
    ZDR člen 109, 109/2, 109, 109/2.
    delovno razmerje - odpravnina - izračun
    Ker je delavcu delovno razmerje prenehalo po novem ZDR -

    2002, je pri odmeri odpravnine potrebno upoštevati 2. odst.

    109. člena ZDR-2002 in ne določb panožne kolektivne pogodbe.

    Novi ZDR je uvedel nov koncept delovnega razmerja in ji na

    novo uredil odpravnino, zato pri odmeri višine odpravnine ni

    mogoče uporabiti določil panožne kolektivne pogodbe, saj ta

    temeljijo na prej veljavnem ZDR-90.

     
  • 247.
    VSL sklep III Cp 852/2005
    5.5.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49749
    ZPPSL člen 64, 64/3, 64, 64/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
    prisilna poravnava - prenehanje terjatve - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
    Dolžnik, nad katerim je bila uvedena prisilna poravnava, se na to

    dejstvo v sodnem spisu z upnikom ni bil dolžan sklicevati. Pač pa

    učinkujejo materialnopravne posledice sklepa o potrditvi prisilne

    poravnave tudi na upnikovo terjatev, čeprav se upnik postopka

    prisilne poravnave ni udeležil.

     
  • 248.
    VSL sodba I Cp 1237/04
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VSL51122
    ZDR člen 33, 33/1, 36, 36 e, 36 f, 33, 33/1, 36, 36 e, 36 f.
    prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - pravica do odpravnine
    Če je delavec z odločbo o prenehanju delovnega razmerja ugotovljen

    kot trajni presežek in mu delovno razmerje preneha po izteku šestih

    mesecev od dokončnosti odločbe, je upravičen do odpravnine po preteku

    šestih mesecev. Ker je delavec umrl pred pretekom šestih mesecev in

    je bila torej razlog za prenehanje delovnega razmerja njegova smrt,

    mu odpravnina ne pripada.

     
  • 249.
    VSL sklep III Cpg 104/2005
    5.5.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05737
    ZGD člen 443, 445, 449, 449/1, 443, 445, 449, 449/1. ZPPSL člen 5, 5/2, 13, 13/1, 24, 24/2, 33, 97, 97/5, 5, 5/2, 13, 13/1, 24, 24/2, 33, 97, 97/5. ZPP člen 13, 144, 13, 144. ZMZPP člen 95, 95/1, 95, 95/1.
    priznanje tuje sodne odločbe
    Zato s takšno strogostjo, ki jo predpisuje 144. člen ZPP o domnevi

    pravilne vročitve "sodnega pisanja", ni mogoče ugotavljati, ali je

    družbenik prejel vabilo za sklic skuščine najmanj en teden pred dnem

    njenega zasedanja. Skupščina je bila namreč izvedena dne 24.2.2005,

    ob dejstvu, da se je seznanil z vabilom šele dne 18.2.2005, sklic

    skupščine ni bil pravilen. Sodišče druge stopnje v zvezi s postopkom

    priznanja te sodne odločbe opozarja, da je bila omenjena odločba

    predložena v spis tega sodišča le v fotokopiji. Sodišče prve stopnje

    bi moralo pri odločanju v smislu 3. točke 33. člena Uredbe sveta (ES)

    št. 44/2001 z dne 22.10.2000 o pristojnosti in priznanju in izvršitvi

    sodb v civilnih in gospodarskih zadevah (dalje Uredbi) upoštevati 1.

    točko 53. člena Uredbe, ki predpisuje, da mora stranka predložiti

    izvod sodbe, ki izpolnjuje pogoje za potrditev njene pristnosti. Tudi

    Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP, Uradni list

    RS, št. 56/99) v 1. odst. 95. člena predpisuje predložitev tuje sodne

    odločbe ali njenega overjenega prepisa in predložitve potrdila

    pristojnega tujega sodišča o pravnomočnosti te odločbe po pravu

    države, v kateri je bila izdana.

     
  • 250.
    VSL sklep III Cp 2163/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48546
    ZIZ člen 88, 88/1, 88/2, 88, 88/1, 88/2.
    neuspešnost rubeža - ustavitev izvršbe
    Upnik lahko v roku enega leta od dneva prvega rubeža izvršitelju

    neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež. Rubež, ki ni bil

    opravljen, ker vstop ni bil mogoč, ni rubež v smislu 1. odstavka 88.

    člena ZIZ.

     
  • 251.
    VDS sklep Pdp 580/2005
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03184
    ZPP člen 105 a, 105 a.
    umik tožbe - potrdilo o plačilu sodne takse
    Ker tožnica tožbi tudi po dodatnem pozivu ni predložila dokaza o

    plačilu sodne takse, pri čemer je bila opozorjena, da bo sodišče

    štelo pritožbo za umaknjeno, če dokazila o plačilu sodne takse ne

    predloži, je sodišče pravilno štelo, da je tožba umaknjena.

     
  • 252.
    VSL Sklep I Cpg 338/2005
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05620
    ZPP člen 105, 105.
    sedež - odprava pomanjkljivosti
    V tožbi je tožeča stranka najprej za sedež konkretizirano navedla, da

    se nahaja na območju Združenih držav Amerike (USA) in sicer v New

    Yorku. V vlogi z dne 3.2.2005 pa je tožeča stranka navedla zgolj

    oznako P.O. Box 696, ki naj bi verjetno predstavljal številko

    poštnega predala, ter navedbo kraja Nashua in kratico N.H. z dodano

    karakteristično številko 03061-0696. Tožeča stranka v pritožbi

    zatrjuje, da naj bi tovrstna opredelitev določno označevala, da ima

    tožena stranka sedež na območju države New Hampshire v ZDA. S

    takšnimi trditvami se pritožbeno sodišče ne strinja. Tožeča stranka

    namreč zatrjuje, da naj bi v ZDA kratica N.H. nedvoumno izkazovala,

    da gre za oznako države New Hampshire. S tem v zvezi pa je potrebno

    ugotoviti, da tožeča stranke pri novi opredelitvi sedeža tožene

    stranke v vlogi z dne 3.2.2005 sploh ni opredelila, da naj bi se

    sedež tožene stranke nahajal na območju Združenih držav Amerike. Ob

    takšni pomanjkljivosti se tožeča stranke torej neupravičeno sklicuje

    na uporabe kratice omenjene zvezne države v Združenih državah

    Amerike.

     
  • 253.
    VSL sodba I Cp 1273/2004
    5.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50561
    ZD člen 115, 115.
    izročilna pogodba - preklic izročitve
    Okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi pogodbe, ne morejo biti razlog

    za njeno razveljavitev. Tožnik, ki se v tožbi ni skliceval na

    morebitne napake pri sklenitvi izročilne pogodbe, ampak je toženki

    očitana velika nehvaležnost in neizpolnitev prevzetih pogodbenih

    obveznosti, ne more zahtevati razveljavitve izročilne pogodbe, ampak

    jo ima pravico preklicati in zahtevati vrnitev izročenega ali

    prisilno izpolnitev pogodbene obveznosti.

     
  • 254.
    VSC sodba Cp 1944/2003
    5.5.2005
    civilno procesno pravo - pogodbeno pravo
    VSC1120
    ZOR člen 277, 557, 813-826, 277, 557, 813-826.
    posojilo - pogodba o posredovanju - dokazna ocena
    Obveznost posrednika pri pogodbi o posredovanju je le iskanje priložnosti za sklenitev določene pogodbe, opozoriti nanjo naročitelja, posredovati pri pogajanjih in si prizadevati, da pride do sklenitve pogodb.

     
  • 255.
    VSL sodba I Cpg 61/2004
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05626
    ZPP člen 286, 286/1, 313, 313/2, 286, 286/1, 313, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 299, 299/1.
    pravočasnost pravnega sredstva
    Tožena stranka je pravočasnost pripravljalne vloge z dne 24.1.2003

    utemeljevala s sklicevanjem na težave z računovodjo, zaradi katerih

    ni uspela pravočasno predložiti listin v spis. Ob tem, da tožena

    stranka v utemeljitvi navedenih razlogov ni ponudila trditev, iz

    katerih bi izhajalo kdaj je tožena stranka knjigovodske listine, ki

    jih je predložila s citirano pripravljalno vlogo, pridobila, ter ob

    dejstvu, da se tožena stranka v času do zaključka prvega naroka za

    glavno obravnavo na tovrstne okoliščine ni sklicevala, je tudi po

    mnenju pritožbenega sodišča pravilna odločitev prvostopnega sodišča,

    ko je tovrstne razloge štelo za neprepričljive, v posledici česar pri

    svoji odločitvi pravilno ni upoštevalo trditev in dokazov, ki jih je

    tožena stranka ponudila v navedeni pripravljalni vlogi. Zakonske

    zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Odločitev

    o stroških postopka predstavlja odločitev sodišča o denarnem zahtevku

    pravdne stranke, ki jo naloži v plačilo nasprotni stranki.

    Predpostavka za pričetek teka zamudnih obresti od denarnih obveznosti

    je torej zamuda, ki nastopi, če dolžnik ne izpolni obveznosti v roku,

    ki je določen za izpolnitev (1. odst. 299. čl. Obligacijskega

    zakonika). Ker je sodišče prve stopnje v skladu z 2. odst. 313. čl.

    ZPP določilo izpolnitveni rok 15 dni, tožena stranka torej glede

    navedene denarne obveznosti ne more priti v zamudo pred iztekom

    navedenega paricijskega roka.

     
  • 256.
    VSL sklep III Cp 1981/2005
    4.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50745
    ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 20, 20/2, 20/3.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljivost notarskega zapisa
    Če izvršljivost notarskega zapisa izhaja že iz njegove vsebine, enako

    tudi zapadlost, posebni postopki po 3. odst. 20. čl. ZIZ za

    potrjevanje teh dejstev niso potrebni.

     
  • 257.
    VSK sklep I Cp 273/2005
    4.5.2005
    nepravdno pravo
    VSK01051
    ZNP člen 159, 159.
    listina - razveljavitev - kupna pogodba
    Kupoprodajna pogodba ni vrednostni papir, zato zanjo ne velja postopek amortizacije. Kupoprodajne pogodbe ni mogoče razveljaviti, zato ker je ta izgubljena.

     
  • 258.
    VSL sodba II Cp 1711/2004
    4.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50220
    ZGD člen 388, 388/2, 388, 388/2.
    odškodninska odgovornost
    Likvidacijski upravitelj odgovarja po načelih odškodninske

    odgovornosti, vsebovanih v določbah ZOR in ob upoštevanju določbe

    388. člena ZGD kot specialne določbe. Zato je likvidacijski

    upravitelj odgovoren za škodo, ki jo povzroči upnikom, izogne pa se

    odgovornosti, če dokaže, da je v likvidacijskem postopku glede na

    okoliščine ravnal tako, kot je bilo treba, torej s skrbnostjo, ki se

    zahteva od likvidacijskega upravitelja.

     
  • 259.
    VSL sklep I Cp 1490/2005
    4.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50325
    ZZK-1 člen 143, 143/1, 143, 143/1.
    stvarna služnost
    V primeru, da predlagatelj predlaga vpis stvarne pravice na podlagi

    listine v izvirniku, ki je že pri zemljiškoknjižnem sodišču mora

    predlogu priložiti prepis te listine, saj fotokopija ne zadošča tem

    pogojem.

     
  • 260.
    VSL sklep II Cp 2100/2004
    4.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL49977
    ZNP člen 131, 139, 131, 139. ZENDMPE člen 15, 15/1, 15/3, 16, 16/1, 16/2, 17, 17/1, 15, 15/1, 15/3, 16, 16/1, 16/2, 17, 17/1. SPZ člen 44, 44/1, 77, 77/1, 77/4, 44, 44/1, 77, 77/1, 77/4.
    ureditev meje - pravni interes - javno dobro - določitev meje - pravica
    Ker v obravnavanem primeru predlagateljica zatrjuje mejo med parcelo,

    ki v naravi predstavlja pot in je javno dobro, in sosednjimi

    parcelami, tej meji pa pritožnika oporekata, med udeleženci obstoji

    spor o meji. V primeru spora ima vsak od lastnikov zemljišč, med

    katerimi je meja sporna pravni interes za sodno ureditev meje, torej

    tudi predlagateljica. Logična posledica pravila, da se v nepravdnem

    postopku določi meja, ki je sporna, je nadaljnji sklep, da se določi

    meja med sosednjimi zemljišči le v tistem delu, v katerem je sporna,

    ne pa tudi v preostalem. Glede na to, da se po določbi 44. člena SPZ

    lastninska pravica na javnem dobru ne more pridobiti s

    priposestvovanjem, katerega sta posredno uveljavljala toženca s

    trditvami o uživanju spornega mejnega prostora, je sodišče prve

    stopnje pravilno štelo, da dokazana močnejša pravica predlagateljice,

    ki je uveljavljala mejo javnega dobra po katastru. Ureditev meje po

    kriteriju zadnje mirne posesti pa glede na pojasnjen vrstni red

    kriterijev urejanja meje ne pride v poštev.

     
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>