Če obsojenec v postopku za preklic pogojne obsodbe samo delno izpolni posebni pogoj (plača 400.000,00 SIT namesto dolžnih 611.330,00), in je zato pogojna obsodba preklicana, pa oškodovanec v pritožbenem postopku izjavi, da je z delnim plačilom zadovoljen in da razlike do polnega plačila ne terja več, ni več razloga za preklic pogojne obsodbe. Zato se sodba o preklicu razveljavi in se preklicni postopek ustavi.
KZ člen 217, 217/1, 234, 234a/1, 217, 217/1, 234, 234a/1. ZKP člen 169, 169/7, 169/10, 169, 169/7, 169/10.
zahteva za preiskavo - zavrnitev - pristojnost okrožnega sodišča
Če senat okrožnega sodišča pri odločanju o pomislekih preiskovalnega sodnika ugotovi, da ne gre za pravno predelitev, ki je navedena v zahtevi za preiskavo (poslovna goljufija po čl. 234 a KZ), se zavrne kot neutemeljena. Odločanje o tem, ali gre morda za drugo kaznivo dejanje (goljufija po 1. odst. 217. čl. KZ), za katero je pristojno okrajno sodišče, ni v pristojnosti senata okrožnega sodišča.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Če sodišče prve stopnje ni opravilo soočenja med pričami glede posameznih neskladnih okoliščin, in ni dokazno ocenilo spremembe v izpovedbah posameznih prič glede nebistvenih okoliščin, ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka niti po 11. tč. 1. odst. 371. čl. niti po 2. odst. 371. čl. ZKP.
V skladu z dogovorom v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med strankama, bi toženec konkurenčno klavzulo kršil, če bi v času 10 mesecev po prenehanju delovnega razmerja za svoj ali tuj račun opravljal dela in sklepal posle, pri katerih bi izrabljal tehnično - tehnološko in poslovno znanje, ter poslovne veze, ki jih je pridobil z delom ali v zvezi z delom pri delodajalcu. Tožeča stranka ni dokazala, da bi tožnik pri novem delodajalcu v resnici izrabljal tehnično - tehnološko in poslovno znanje ter poslovne zveze, ki jih je pridobil z delom ali v zvezi z delom pri tožeči stranki. Takšne izrabe ni mogoče kar domnevati, niti v primeru, ko se delavec dejansko zaposli pri družbi, ki prejšnjemu delodajalcu prevzame stranke. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule neutemeljen.
Določbe čl. 207 ZOZ določa pravna podlaga solidarne odgovornosti naročnika in izvajalca del po podjemni pogodbi in se ne nanaša le na odgovornost naročnika in izvajalca gradbene pogodbe, kot ene od podvrst podjemne pogodbe.
Izpodbijana sodba je bila toženi stranki vročena dvakrat, drugič očitno zato, ker je odvetnik vrnil njemu vročeno sodbo s sporočilom, da mu je tožena stranka preklicala pooblastilo v obravnavani pravdni zadevi. Ker je bila izpodbijana sodba toženi stranki že 1.3.2004 pravilno vročena, njena ponovna vročitev ne more imeti učinka v tem smislu, da bi tožena stranka pridobila nov rok za pritožbo zoper sodbo.
Učinki zastopanja pa so lahko le takšni, da je na njihovi podlagi lahko zavezan le zastopani (v konkretnem primeru lastnik objekta), ne pa zastopnik sam (1. in 2. odst. v času spornega razmerja veljavnega 85. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR). Zastopnikova obveznost pa je le v tem, da mora obvestiti drugo stranko, da zastopa v imenu zastopane stranke (3. odst. 85. čl. ZOR), v obravnavanem primeru je tožena stranka to storila, saj je navedla, da v okviru upravljanja zastopa lastnika nasproti tretjim osebam.
ZZZDR člen 4, 102, 103, 4, 102, 103. OZ člen 185, 185/2, 185, 185/2.
deljena odgovornost - povrnitev škode - odgovornost staršev - sokrivda - odgovornost za psa - škoda, nastala po domači živali
Toženkina odškodninska odgovornost temelji na dejstvu, da je imetnica psa kot toženkina zavarovanka, opustila ustrezno nadzorstvo nad psom.
Tožničina mati, ki je mladoletno tožnico pustila na dvorišču samo, kljub vedenju, da se tam zraven nahaja pes na verigi, do katerega je prost dostop, je svojo starševsko dolžnost glede skrbi v zvezi z varstvom otroka opravljala s premalo mero skrbnosti, ne glede na dejstvo, da se je otrok s tem psom že večkrat pred tem igral in da se je pes smatral za nenevarnega.
Sklep o dedovanju, ki oporočenemu dediču nalaga, da po opravljeni cenitvi premoženja in po odbitem strošku cenitve od ocenjene vrednosti izplača sodedičem njihovim dednim deležem ustrezen del ocenjene vrednosti, zmanjšane za stroške cenitve, ni jasen in tudi ne izvršljiv. Če med dediči ni soglasja o vrednosti zapuščinskega