• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sodba II Cp 1706/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50914
    ZOR člen 154, 154.
    regres - izguba zavarovalnih pravic
    Slab gmotni položaj toženca ni razlog za razbremenitev plačila

    toženca, ki je izgubil zavarovalne pravice za znesek, ki ga je

    plačala zavarovalnica oškodovanki iz naslova obveznega zavarovanja v

    prometu, ker je vozil brez vozniškega dovoljenja in je preiskus

    alkoholiziranosti odklonil.

     
  • 102.
    VSL sodba I Cp 1609/04
    18.5.2005
    STVARNO PRAVO
    VSL51171
    ZTLR člen 28, 28/4.
    pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovalna doba
    Na skupni seji Zveznega sodišča, vrhovnih sodišč republik in pokrajin in Vrhovnega vojaškega sodišča dne 9. in 10.12.1982 je bil sprejet sklep, da se ZTLR od uveljavitve uporablja za roke priposestvovanja, ki so začeli teči pred njegovo uveljavitvijo, če do tega trenutka niso pretekli. ZTLR se je torej uporabljal le glede rokov priposestvovanja ne pa celovito, kot meni pritožba. Zato tudi ni pravilno stališče, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati pravila 1500 paragrafa ODZ. Za odločitev pomembna ugotovitev sodišča prve stopnje je, da je

    leta 1977 zemljiškoknjižna lastnica podarila toženki sporno nepremičnino, kar je bila podlaga za vpis parcele v zemljiškoknjižni vložek, kjer je bila kot lastnica vpisana toženka. Sodišče prve stopnje je nadalje zaključilo, da je bila toženka ob pridobitvi te nepremičnine v dobri veri, zaradi česar tožeča stranka zoper njo ne more uveljavljati priposestvovanja glede na pravilo 1500 paragrafa ODZ. Sklicevanje na slabo vero prodajalke ni relevantno, saj je odločilna dobra vera pridobitelja - zaključkov sodišča prve stopnje o tem pa pritožba ni uspela izpodbiti.

     
  • 103.
    VSL sodba II Cp 1337/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50227
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Odmera odškodnine poteka na dveh ravneh: konkretni in abstraktni. To

    pomeni, da je treba pri določitvi odškodnine upoštevati intenzivnost

    in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu, glede na vse

    konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, vse

    s ciljem, da se pri njem doseže zadoščenje, ki bo te bolečine

    odpravilo ali vsaj omililo. Hkrati pa mora biti odškodnina določena

    objektivno, in sicer glede na razmerje med manjšimi, večjimi in

    katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in glede na primerjavo

    z odškodninami, ki se prisojajo v podobnih škodnih primerih.

     
  • 104.
    VSL sodba I Cp 1569/2005
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50602
    SZ člen 6, 147, 147/3, 6, 147, 147/3, 6, 147, 147/3.
    odkup stanovanja
    V primeru smrti imetnika stanovanjske pravice po uveljavitvi SZ,

    vnukinja kot uporabnica nima pravice do sklenitve kupoprodajne

    pogodbe.

     
  • 105.
    VSL sodba I Cp 1286/2005
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50583
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    negmotna škoda
    V zvezi s poškodbo - zvin vratne hrbtenice je bila tožniku prisojena

    odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti v znesku 300.000,00

    SIT, za strah 150.000,00 SIT in za duševne bolečine za zmanjšanje

    življenjskih aktivnosti 900.000,00 SIT, skupno 1,350.000,00 SIT

    odškodnine.

     
  • 106.
    VSL sklep II Cp 2033/2004
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50211
    SZ člen 58, 125, 125/1, 58, 125, 125/1. SZ-1 člen 111, 173, 173/1, 111, 173, 173/1.
    denacionalizacija stanovanja - prodaja stanovanja - veljavnost določil najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja
    Določbo prvega odstavka 125. člena SZ (oz. 173. člena SZ-1) je treba

    razlagati tako, da je novi lastnik upravičen do sklenitve najemne

    pogodbe z najemnikom, vendar z enakimi pogodbenimi določili. Če

    najemnik odkloni pogodbo, ki mu je predložena v skladu s SZ, potem je

    šteti, da biva v stanovanju nezakonito po 58. členu SZ oz. 111. členu

    SZ-1.

     
  • 107.
    VSL sodba II Cp 1447/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51000
    ZOR člen 154, 154/1, 192, 154, 154/1, 192. ZLS člen 20, 20. ZJC člen 5, 13, 40, 44, 5, 13, 40, 44.
    vzdrževanje cest - deljena odgovornost
    Tožena stranka je tista, ki ni vzdrževala in popravljala pločnika,

    kot je to njena zakonska dolžnost (primerjaj 20. člen Zakona o

    lokalni samoupravi ter 5., 13., 40. in 44. člen Zakona o javnih

    cestah). Če bi bil pločnik redno vzdrževan, do padca ne bi prišlo.

    Tožena stranka je torej odgovorna v smislu prvi odstavek 154. člena

    Zakona o obligacijskih razmerjih. Res pa je treba odgovornost

    upoštevati tako pri presoji odgovornosti povzročitelja kakor tudi

    oškodovanca (192. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je prispevek

    tožnice k nastanku škodnega dogodka ocenilo v višini 30 %. Pri tem je

    ugotovilo, da je bilo v času dogodka svetlo, da je bilo vreme lepo,

    ter da bi ob tako neravnem delu sicer načeloma urbane površine, kot

    je bil konkretni pločnik, povprečni pešec sicer moral izkazovati

    nekoliko večjo skrbnost pri hoji, predvsem ob dejstvu, da ne gre za

    njegovo vsakodnevno pot, ampak za pot, ki jo uporablja le sem in tja,

    hkrati pa je upoštevalo tudi dejstvo, da od povprečnega pešca, v

    situaciji, kot je predmeten, ni mogoče pričakovati, da bi popolno

    pozornost na nedeljskem sprehodu po urbanem naselju posvečal le tlom,

    da torej ne bi govoril ali občasno pogledal vstran. Sodišče prve

    stopnje tožnici ni očitalo hude malomarnosti, to je skrajne

    nepazljivosti, torej zanemarjanja tiste pazljivosti in skrbi, ki se

    pričakuje od vsakega človeka, ampak opustitev pazljivosti, ki se

    zahteva od posebno skrbnega in pazljivega človeka. Ob taki

    opredelitvi soprispevka tožnice, ter na drugi strani ob upoštevanju

    teže opustitve dejanj tožene stranke, je prispevek tožnice k nastanku

    škodnega dogodka tako majhen, da ga ni mogoče opredeliti v večji

    višini, kot je to že storilo sodišče prve stopnje.

     
  • 108.
    VSL sodba in sklep II Cp 691/2005
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50027
    ZOR člen 200, 200.
    negmotna škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zavrnjena je bila pritožba zoper odmero odškodnine, ugodeno je bilo

    pritožbi in znižan prisojeni znesek odškodnine le zaradi napake pri

    odštetju valoriziranega plačanega dela odškodnine.

     
  • 109.
    VSL sklep III Cp 1936/2005
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48561
    ZPP člen 3, 3/3, 3, 3/3.
    predlog za izvršbo - prenehanje terjatve
    Z izvršbo je mogoče seči le na dolžnikove stvari in ne na stvari, ki

    jih upnik šteje za svoje in jih nato proda tretji osebi. Takšno

    ravnanje lahko predstavlja tudi zlorabo procesnih pravic v smislu

    določbe 3. odstavka 3. člena ZPP. Sklicevanje na prenehanje terjatve

    v smislu 8. točke 55. člena ZIZ bi bilo dopustno, če bi upnica in

    dolžnik po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe sklenila dogovor o

    drugačnem načinu poplačila terjatve, kot je določeno v sodbi.

     
  • 110.
    VSL sodba I Cp 1791/2004
    18.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50058
    ZOR člen 412. Odlok o oskrbi z vodo (1987) člen 25.
    izvršba za izterjavo denarne terjatve - uporaba vode - solidarne obveznosti - deljive obveznosti
    Določba drugega odstavka 25. člena Odloka o oskrbi z vodo, ki določa, da "interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljalca" ne določa solidarne obveznosti uporabnikov vode iz istega priključka.

     
  • 111.
    VSL sodba I Cp 1737/04
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL51166
    ZD člen 62, 64, 62, 64.
    pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke
    Za upoštevanje določene listine kot veljavne oporoke morajo biti

    izpolnjeni naslednji pogoji:

    - da oporočitelj izjavi voljo o vsebini, ki jo je mogoče šteti za

    vsebino oporočnega razpolaganja s premoženjem;

    - da je oporočitelj pri tem hotel narediti oporoko (animus testandi),

    - da je izjava volje podana v eni izmed oblik, ki jih določa ZD v

    okoliščinah, ki jih za veljavnost take oblike določa ZD.

    Ni pogoj za upoštevanje določene listine kot veljavne, da je ta

    zakonito razglašena.

     
  • 112.
    VSL sodba I Cp 454/05
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51149
    ZOR člen 277, 371, 414, 562, 562/1, 277, 371, 414, 562, 562/1.
    kreditna pogodba - solidarna odgovornost za obveznosti - zapadlost obveznosti - zastaranje - posojilo
    Iz posojilne pogodbe je razvidno, da je druga toženka podpisala

    pogodbo kot solidarna dolžnica, zato se v razmerju do tožeče stranke

    ne more razbremeniti obveznosti plačila celotnega dolga. Tisti, ki je

    v zavezi solidarnosti, pri vračilu take obveznosti ne bo mogel

    sklicevati, da je odplačeval svoj delež oziroma prevalil breme

    odplačevanja na drugega posojilojemalca.

     
  • 113.
    VSL sodba I Cp 2015/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50601
    ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    pravočasnost - navedba pravdnih strank - nova dejstva
    Da znesek 253.753,30 SIT v navedeni prilogi pod kolono "vplačila"

    dejansko ne predstavlja vplačila, temveč le preknjižbo tega

    dolgovanega zneska v sporne terjatve, tožeča stranka ni pojasnila

    pred sodiščem prve stopnje niti ni predložila novega izpiska, ki bi

    izkazoval drugačno stanje na tekočem računu, kot ga je zatrjevala in

    izkazovala tožena stranka. Pritožbene navedbe tako predstavljajo

    pritožbeno novoto in jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi

    odstavek 337. člena ZPP). Tožeča stranka namreč tudi ni pojasnila,

    zakaj tega brez svoje krivde ni mogla pravočasno navesti pred

    sodiščem prve stopnje.

     
  • 114.
    VSL sklep II Cp 1835/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51641
    ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/3, 173, 177, 177/2, 177/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    objektivna odgovornost - skok s padalom - oprostitev odgovornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi sodbe
    Nedvomno pomeni skakanje s padalom nevarno dejavnost, zaradi česar je tožena stranka, ki je organizirala to dejavnost v okviru usposabljanja vojaških policistov, odgovorna ne glede na krivdo. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov glede ugovora tožene stranke, da je prosta odgovornosti, ker je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca samega (2. odstavek 177. člena ZOR) oziroma delno prosta odgovornosti zaradi njegove delne krivde (3. odstavek 177. člena ZOR), zaključilo le, da "procesno gradivo tožene stranke ni bilo v zadostni meri prepričljivo, da bi se lahko razbremenila svoje odgovornosti, torej ni dokazala, da bi škoda nastala zaradi kakšnega neodvrnljivega ali nepričakovanega dogodka" in da "tudi ne more vzdržati trditev, da naj bi bil tožnik delno ali v celoti kriv za škodo (177. člen ZOR)," ker je bil tožnik popolnoma neizkušen učenec - padalec, ki je takrat opravljal svoj prvi padalski skok. Pri tem pa so izostali razlogi, na podlagi česa sodišče prve stopnje šteje, da se tožena stranka ni uspela (niti delno) razbremeniti svoje odgovornosti. Izraz "procesno gradivo" je namreč presplošen, da bi omogočal preizkus sodbe prve stopnje.

     
  • 115.
    VSL sodba I Kp 1697/2004
    18.5.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22650
    KZ člen 152, 152/1, 212, 212/1, 212/1-1, 152, 152/1, 212, 212/1, 212/1-1. ZKP člen 294, 294/1, 392, 392/5, 294, 294/1, 392, 392/5.
    velika tatvina - kršitev nedotakljivosti stanovanja - sprememba sodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
    Pritožnica nadalje utemeljeno navaja, da zbrani dokazi kažejo le na

    to, da je obtoženi vstopil v hišo oškodovancev in je tako izpolnil

    znake kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. Kaznivo

    dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 152. člena KZ

    stori, kdor neupravičeno vstopi v tuje stanovanje. To kaznivo dejanje

    pa je konzumirano v kaznivem dejanju velike tatvine po 1. točki I.

    odst. 212. člena KZ.

    Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi zagovornice in

    ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede očitka obtožencu, da je

    iz hiše oškodovancev vzel zlatnino, dejansko stanje zmotno ugotovilo,

    za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pa je bila potrebna samo

    drugačna presoja že ugotovljenih dejstev. Sodišče druge stopnje je

    zato ravnalo po določbi V. odstavka 392. člena Zakona o kazenskem

    postopku (ZKP) in obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja

    kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 152. člena KZ, kar je

    narekovalo spremembo opisa kaznivega dejanja v abstraktnem delu

    (konkretni dejanski stan namreč v celoti zajema zakonske znake

    kaznivega dejanja, za katerega je bil obtoženec s to odločbo spoznan

    za krivega) in spremembo krivdoreka in pravne opredelitve

    obtoženčevega ravnanja (I. odst. 394. člena ZKP).

     
  • 116.
    VSL sodba I Cpg 1189/02
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL05639
    ZOR člen 13, 13/1, 103, 103/1, 299, 300, 897, 13, 13/1, 103, 103/1, 299, 300, 897.
    zavarovalna pogodba - ničnost
    Bistvena značilnost zavarovalne pogodbe, ne glede na to, ali gre za

    pogodbe, za katere se uporabljajo določila 27. poglavja ZOR ali pa za

    pogodbe o zavarovanju terjatev (na takšno naravo Sporazuma se

    sklicuje pritožnik), je negotovost nastanka zavarovalnega primera še

    pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Obstoj rizika ob sklenitvi

    pogodbe je torej poslovni namen (kavza) pogodbe. Če je zavarovalni

    primer ob sklenitvi zavarovalne pogodbe že nastal, ali pa je že v

    nastajanju, zavarovalni primer ni več negotov. Zavarovalna pogodba

    brez opisane kavze (ne glede na to, ali gre za zavarovanje terjatev

    ali za premoženjsko zavarovanje po določilih ZOR), pa je nična (1.

    odstavek 103. člena ZOR), pomeni pa tudi kršitev temeljnega načela iz

    1. odstavka 13. člena ZOR, po katerem je prepovedano izvrševanje

    pravic iz obligacijskih razmerjih v nasprotju z namenom, zaradi

    katerega je pravica z zakonom ustanovaljena ali priznana.

     
  • 117.
    VSL sklep II Cp 1497/2005
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50941
    ZPP člen 181, 181.
    ugotovitvena tožba
    Tožeča stranka ne more mimo napotitvenega sklepa zapuščinskega

    sodišča vložiti tožbo na ugotovitev dejstev.

     
  • 118.
    VSL sodba II Cp 1584/2004
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50921
    ZOR člen 371, 371. SZ člen 123, 123/1, 123, 123/1.
    odkup stanovanja - prekluzivni rok - zastaranje
    Da bi bilo mogoče ugoditi tožbenemu zahtevku za odkup stanovanja po

    določilih SZ, bi morala tožnica najprej izkazati, da je vložila

    zahtevo za odkup stanovanja v prekluzivnem roku dveh let (oz.

    podaljšanem do 8.1.1995), nato pa, da je vložila tožbo za odkup

    stanovanja v roku petih let, odkar je bila njena zahteva za odkup

    zavrnjena. Nasprotna tožba v drugi pravdni zadevi za vrnitev

    stanovanja in sklenitev najemne pogodbe za sporno stanovanje ni mogla

    pretrgati zastaranja sporne terjatve.

     
  • 119.
    VSL sklep I Cpg 384/05
    17.5.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSL06259
    ZGD člen 284/2, 284/3, 286/1, 284/2, 284/3, 286/1.
    sklic skupščine
    Rok 10 dni iz 2. stavka 1. odstavka 286. člena ZGD se lahko nanaša

    zgolj na situacijo, ko delničar zahteva objavo predmeta in družba

    njegovi zahtevi ugodi, torej v povezavi z 2. odstavkom 284. člena

    ZGD. Določilo torej postavlja skrajni rok za družbo, ne pa za

    delničarja. V primeru iz 3. odstavka 284. člena ZGD, ko družba

    njegovi zahtevi ne ugodi in zato delničar zahteva pooblastilo za

    objavo predmeta od sodišča, zakonski rok ni določen.

     
  • 120.
    VSK sodba I Cp 74/2004
    17.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01092
    ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
    absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje je očitno prezrlo, da je tožena stranka predložila tudi dokončen program, iz katerega pa je postavka zimske službe po naseljih izpadla. O tem pomembnem dejstvu izpodbijana sodba nima razlogov. Ali je bila zimska služba v času škodnega dogodka eventuelno predmet posebnega naročila v smislu določila 5. čl. pogodbe med Občino S. in toženo stranko, izpodbijana sodba nima razlogov. Utemeljeno pritožba opozarja na nadaljnje okoliščine, da vozilo ni imelo zimskih gum, niti verig, da je snežilo že tri dni pred nezgodo, da se je promet normalno odvijal in da drugih nezgod tam ni bilo, pa se sodišče prve stopnje tudi do teh pomembnih okoliščin ni opredelilo. Ker v izpodbijani sodbi niso navedeni razlogi o navedenih odločilnih dejstvih, je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>