• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 14
  • >
  • >>
  • 141.
    VSC sklep Cp 166/2005
    12.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01118
    ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. ZPP člen 7, 7.
    stroški izvršilnega postopka
    Potrebnost priglašenih stroškov mora izkazati stranka, ki povrnitev stroškov zahteva, saj je na njej trditveno breme glede obstoja okoliščin, ki kažejo na nujnost stroškov za konkretni postopek.

     
  • 142.
    VSK sodba I Cpg 162/2004
    12.5.2005
    pogodbeno pravo - obligacijsko pravo
    VSK01104
    ZPPCP člen 51. ZOR člen 130, 130.
    prevozna pogodba - odstop od pogodbe
    Pravica tožene stranke je bila, da lahko odstopi od pogodbe, potem ko je prejela tožnikovo sporočilo, da prevoza ne bo opravil na dan, ko mu je tožena stranka to naročila, ampak šele kasneje. Vendar pa 130. čl. ZOR določa, da upnik, ki zaradi neizpolnitve dolžnikove obveznosti razdira pogodbo, mora to nemudoma sporočiti dolžniku.

     
  • 143.
    VSL sodba I Cpg 108/2004
    12.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05612
    SZ člen 29, 29.
    upravljanje večstanovanjskih hiš
    Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z materialnopravnim izhodiščem

    prvostopnega sodišča, da tožeča stranka svoje aktivne legitimacije za

    uveljavljanje tožbenega zahtevka ne more opirati zgolj na določbi 29.

    člena Stanovanjskega zakona. Tožeča stranka bi morala za pridobitev

    aktivne legitimacije izkazati pogodbeni prenos materialnopravnih

    upravičenj od lastnikov poslovnih prostorov, ki jih je imela tožena

    stranka v najemu, na osnovi katerega bi tožeča stranka ta upravičenja

    lahko v svojem imenu in za račun lastnikov uveljavljala zoper toženo

    stranko.

     
  • 144.
    VSL sklep III Cp 2049/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51642
    ZIZ člen 178, 178/4, 178, 178/4.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine - sprememba vrednosti
    Bistven pogoj za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine po 4. odstavku 178. člena ZIZ je sprememba vrednosti od časa, ko je bila ugotovljena, do prodajnega naroka. Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ne zadošča, da stranka predloži svojo cenitev, iz katere izhaja druga (zanjo ugodnejša) vrednost nepremičnine, saj je bila ta predhodno že pravnomočno ugotovljena s sklepom.

     
  • 145.
    VSL sklep II Cp 1637/2004
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51014
    ZENDMPE člen 29, 34.
    postopek za ureditev meje
    Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi lahko predlagatelj

    sprožil sodni postopek v skladu z določili ZENDMPE le, če bi

    predhodno sprožil upravni postopek in če bi tudi po opravljeni ustni

    obravnavi v upravnem postopku meja ostala sporna. ZENDMPE nikjer ne

    določa (tudi v 29. členu, na katerega se sklicuje sodišče prve

    stopnje, ne), da je upravni postopek zaradi ureditve meje pogoj za

    začetek sodnega postopka. Iz dikcije 34. člena ZENDMPE izhaja celo

    nasprotno, da postopka ureditve meje po ZENDMPE ni dopustno uvesti,

    če je bila meja urejena ali če se ureja v sodnem postopku, kar

    pomeni, da mora upravni organ zavreči zahtevo za ureditev meje, če se

    meja že ureja pred sodiščem (prvi odstavek 34. člena ZENDMPE).

    Lastnik ima torej izbiro, če je meja sporna, da takoj zahteva

    ureditev meje v nepravdnem postopku ali pa se odloči predhodno za

    ureditev meje v upravnem postopku.

     
  • 146.
    VSL sklep I Cp 967/05
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51131
    ZOR člen 442, 443, 442, 443.
    odstop terjatve
    Vprašanje odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve pa ureja

    443. člen ZOR, ki v 1. odst. pravi, da odstopnik odgovarja za

    izterljivost odstopljene terjatve le, če je to med strankama posebej

    dogovorjeno. Odgovornost za izterljivost se torej ne domneva in ne

    velja na podlagi zakonske določbe, pač pa mora biti vedno med

    strankama posebej dogovorjena.

     
  • 147.
    VSL sklep III Cp 99/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50721
    ZM člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZIZ člen 23, 23/2, 61, 61/4, 62, 62/2, 23, 23/2, 61, 61/4, 62, 62/2.
    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica - ugovor
    V postopkih zoper dolžnike - menične zavezance na podlagi menice je

    dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu (4. odstavek 61.

    člena ZIZ). Ugovorna trditev, da je dolžnik svojo obveznost iz

    posojilne pogodbe, ki jo je sklenil z družbo X, zavaroval s podpisom

    menice, nakazuje, da je izdal tako imenovano bianko menico. Čeprav ta

    v Zakonu o menici ni izrecno urejena, pa sta si pravna teorija in

    sodna praksa vendarle enotni, da zanjo velja določba 2. odstavka 16.

    člena ZM. Ta določa, da če se menica, ki je bila ob času izdaje

    nepopolna, pozneje izpolni v nasprotju s sklenjenim sporazumom, se

    kršitev tega sporazuma ne more ugovarjati imetniku menice, razen če

    je ni pridobil nepošteno ali če je takrat, ko jo je pridobil, ravnal

    z veliko malomarnostjo. Prav slednje, namreč, da je upnica, ko je

    pridobila menico, ravnala nepošteno, pa zatrjuje dolžnik.

     
  • 148.
    VSL sklep III Cp 1695/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50716
    ZIZ člen 101, 101/1, 101/1-3, 137, 101, 101/1, 101/1-3, 137.
    izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba
    Prejemki, nakazani za tekoči mesec na dolžnikov transakcijski račun

    iz naslova denarne socialne pomoči, so izvzeti iz izvršbe.

     
  • 149.
    VSL sodba II Cp 1997/2004
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50233
    ZPP člen 337, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 337, 452, 452/1, 452/2, 452/3.
    spor majhne vrednosti
    Navedba, da sta se pravdni stranki 1.7.2004 dogovorili za izvensodno

    poravnavo in da je toženec na račun tega že plačal 25.000,00 SIT,

    predstavlja pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme

    upoštevati (337. člen ZPP). Glede na dejstvo, da je bila po navedbah

    toženca izvensodna poravnava sklenjena 1.7.2004, bi toženec lahko to

    dejstvo še pravočasno navedel v pripravljalni vlogi po tretjem

    odstavku 452. člena ZPP. Rok za vložitev pripravljalne vloge se je

    namreč iztekel šele 7.7.2004.

     
  • 150.
    VDS sklep Pdp 602/2005
    11.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03021
    ZDR člen 204, 204/1, 204/3, 204, 204/1, 204/3.
    odpoved delovnega razmerja - varstvo pravic - rok za vložitev tožbe
    Za ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ je v 3. odstavku 204. člena

    ZDR predvideno direktno sodno varstvo. To je specialna določba, ki v

    primeru odpovedi PZ izključuje uporabo 1. in 2. odstavka 204. člena

    ZDR. V primeru odpovedi PZ ne gre več za neizpoljevanje oz. kršitev

    pravic iz delovnega razmerja, ampak za prenehanje PZ, ki ima za

    posledico, da delavec ni več v delovnem razmerju. V takem primeru je

    predvideno direktno sodno varsto v prekluzivnem roku 30 dni od dneva

    vročitve odpovedi PZ oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev. Zato je

    zmotno stališče, da v primeru odpovedi PZ delavec lahko izbira med

    postopkom po 1. in 3. odstavku 204. člena ZDR. To velja tudi za

    primer, ko delodajalec delavca odjavi iz delovnega razmerja oz. mu

    zaključi delovno knjižico, ne da bi podal pisno redno ali izredno

    odpoved PZ.

     
  • 151.
    VSL sodba II Cp 645/2004
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50226
    URS člen 26, 26/1, 26, 26/1.
    odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - zaseg predmetov
    Po zakonitem zasegu avtomobila državni organi v 27 mesecev trajajočem

    zasegu niso ničesar storili za razjasnitev suma o obstoju kaznivega

    dejanja, hkrati pa tudi niso poskrbeli za ustrezno hrambo vozila.

    Tako ravnanje državnih organov je protipravno v smislu 26. člena

    Ustave RS in je zato podana odškodninska odgovornost Republike

    Slovenije za nastalo škodo.

     
  • 152.
    VSL sklep III Cp 2563/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50712
    ZIZ člen 72, 72/1, 72/2, 72, 72/1, 72/2.
    odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika
    Sodišče lahko odloži izvršbo, ki se je že začela, tudi na predlog

    upnika, če dolžnik ne nasprotuje takemu predlogu. Že zakon sam torej

    priznava dolžniku pravni interes, da nasprotuje odložitvi izvršbe, če

    se je izvršba že začela.

     
  • 153.
    VSL sklep IV Cpg 39/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05575
    ZSReg člen 1, 29, 29-4, 1, 29, 29-4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
    sodna taksa
    ZSReg ne predvideva nobene možnosti, da se predlagatelja oprosti

    plačila sodne takse. Takšne možnosti tudi ne predvideva ZNP. Zato

    tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZPP, v katerih je

    predvidena taksna oprostitev, kadar plačilo takse predstavlja

    procesno predpostavko. Po določbi 37. člena ZNP se v nepravdnem

    postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, le če v ZNP ali z drugim

    zakonom ni drugače določeno. Iz določb ZSReg namreč izhaja drugačna

    ureditev. ZPP ureja taksno oprostitev pri pravni osebi (5. odst. 168.

    člena ZPP) zgolj v povezavi z določbo 105.a člena ZPP, v katerem so

    opredeljene povsem konkretne vloge v pravdnem postopku, glede katerih

    je mogoče pravno osebo oprostiti plačila sodne takse. Tudi zato ni

    mogoča smiselna uporaba teh določb v drugem postopku.

     
  • 154.
    VSL sklep IV Cpg 37/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05593
    ZGD člen 55, 55/3, 55/4, 55/5, 70. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-1, 29, 29/1, 40, 40/3, 40/3-1, 26 26/1, 25, 25/1, 25/1-1, 29, 29/1, 40, 40/3, 40/3-1, 26 26/1.
    izbris firme - legitimacija - obstoj spremenjenih okoliščin
    Predlog sodišču, da začne postopek izbrisa gospodarskega subjekta iz

    sodnega registra brez likvidacije, z navedbo enega od izbrisnih

    razlogov iz 1. odst. 25. čl. ZFPPod, je šteti kot obvestilo sodišču,

    da pri gospodarskem subjektu obstaja izbrisni razlog. Zmotno je

    stališče registrskega sodišča, da po 1. odst. 26. čl. ZFPPod tako

    obvestilo o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl.

    ZFPPod (to je, da družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni

    predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila

    organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov),

    sme sodišču dati le organizacija, pooblaščena za obdelovanje in

    objavljanje podatkov iz 70. čl. ZGD (po noveli ZGDF iz 55. čl. ZGD).

    Prvi odstavek 26. čl. ZFPPod namreč določa le obveznost organizacije,

    pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov, obveščati

    registrsko sodišče o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst.

    25. čl. ZFPPod in rok, v katerem mora to storiti. To pa ne pomeni, da

    obvestila o nastopu izbrisnega razloga ne bi smela sodišču

    posredovati oseba, ki celo sama navaja in izkazuje, da ima pravni

    interes za začetek postopka izbrisa. Kot take bo nesporno šteti vse

    tiste subjekte, ki jim ZFPPod v postopku izbrisa družbe iz sodnega

    registra brez likvidacije priznava procesne pravice, je ZFPPod začel

    veljati 23.7.1999, določbe njegovega 3. poglavja pa se glede

    izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod po izrecni

    določbi 1. točke 3. odst. 40. čl. ZFPPod začnejo uporabljati v treh

    letih po uveljavitvi ZFPPod oziroma kasneje. To pomeni, da registrsko

    sodišče že lahko uporablja in torej ugotavlja nastop izbrisnega

    razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod od 23.7.2002 dalje

    oziroma kasneje, če poslovno leto družbe ni enako koledarskemu letu.

    Gospodarskim družbam, ki so bile že po ZGD zavezane podajati letna

    poročila, prej APP, nato AJPES-u, so bile torej že po objavi ZFPPod v

    Uradnem listu RS znane posledice - to je obstoj izbrisnega razloga in

    izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, če letnih poročil

    ne bodo predložile organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in

    objavljanje podatkov. Zato ni več ovire, da registrsko sodišče ne bi

    smelo ugotavljati obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25.

    čl. ZFPPod.

     
  • 155.
    VSK sodba in sklep I Cp 188/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01068
    ZZZDR člen 58, 58. ZOR člen 280, 280.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Stanovanjska hiša je bila pridobljena v teku trajanja zakonske zveze in tudi če je bila v zemljiški knjigi vpisana samo na prvega toženca, je prvi toženec s tem, ko je sklenil z ženo sporazum v smislu 58.čl. ZZZDR, je samo uredil dejansko stanje glede lastništva. S tem ni odtujil svoje premoženje, saj je druga toženka že po samem zakonu postala lastnica tega premoženja. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da tisti del skupnega premoženja, ki je po sporazumu pripadal drugi toženki ni bil lastnina prvega toženca in da zato tega premoženja prvi toženec s sklenitvijo sporazuma ni odsvojil v smislu določil 280.čl. ZOR in naslednjih.

     
  • 156.
    VSL sklep III Cp 1689/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48517
    ZIZ člen 3, 15, 3, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    ustavitev izvršbe - bistvena kršitev določb postopka
    Ni mogoče preizkusiti sklepa o ustavitvi izvršbe (zaradi poplačila

    upnika), če je v obrazložitvi sklepa ugotovljeno le, da je dolžnikov

    dolžnik obvestil sodišče, da je sklep o izvršbi v celoti izvršen.

     
  • 157.
    VSL sklep I Cp 1179/04
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51129
    ZNP člen 122, 122/3, 122, 122/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5, 70, 70/2, 70/4, 70/5.
    postopek za delitev stvari v solastnini - pritožbena novota - fizična delitev - civilna delitev
    Predlagalni postopki, med katere spada tudi postopek za delitev

    stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu

    postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku

    izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem

    postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

    Delitev z izplačilom solastniškega deleža se po petem odstavku 70.

    člena SPZ opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz

    pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične

    delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ).

     
  • 158.
    VSL sodba I Cp 1956/2004
    11.5.2005
    stanovanjsko pravo - stvarno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50589
    ZTLR člen 15, 15/2, 15/5, 15, 15/2, 15/5. ZOR člen 279, 279/1, 378, 378/1, 378/1-1, 378/1-2, 378/1-3, 378/1-4, 279, 279/1, 378, 378/1, 378/1-1, 378/1-2, 378/1-3, 378/1-4. SZ člen 22, 22/1, 27, 27/1, 31, 31/1, 22, 22/1, 27, 27/1, 31, 31/1. ZPP člen 350, 350/2, 360, 360/1, 436, 436/1, 453, 458, 458/1, 350, 350/2, 360, 360/1, 436, 436/1, 453, 458, 458/1.
    stroški - upravljalec - zastarana terjatev - spor majhne vrednosti - zamudne obresti
    Pogodba, ki jo sklene večinski lastnik za opravljanje storitev v

    zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše, veže tudi ostale lastnike.

     
  • 159.
    VSL sodba in sklep II Cp 2057/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50931
    ZOR člen 200, 200. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1.
    odškodnina za negmotno škodo - strah - bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocena
    Sodišče prve stopnje je dejansko oceno res napravilo tudi na podlagi

    izpovedb prič in ugotovitev izvedenca medicinske stroke oz.

    ugotovitev iz kazenskega postopka, ki teče zoper toženca (zoper

    tožnika pa je bil po pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča

    kazenski postopek ustavljen), s čemer pa je zgolj upoštevalo tako

    zahteve kot tudi domet dokazne aktivnosti pravdnih strank, ki kakšnih

    drugih dokazov (na primer z neposrednim zaslišanjem prič) nista

    predlagali, temveč sta terjali prav vpogled v omenjeni kazenski spis.

    Z dokaznim ocenjevanjem tudi tega predlaganega dokaza je sodišče prve

    stopnje zgolj pravilno upoštevalo načeli materialne resnice in proste

    presoje dokazov (člen 8 ZPP). Pritožbeno namigovanje na

    nesprejemljivost dokazne ocene, ker je ta oprta tudi na podatke

    nedokončanega kazenskega postopka, je zato nepomembno.

    Za strah prisodi lahko sodišče odškodnino le v primeru če je bil ta

    intenziven in je trajal dalj časa, če pa je bil intenziven strah le

    kratkotrajen pa le tedaj, če je bilo dalj časa porušeno oškodovančevo

    duševno ravnovesje. V sodni praksi je torej ustaljen pravni standard,

    ki se je oblikoval na podlagi besedila 200. člena ZOR (sedaj

    vsebinsko enaka določba 179. člena OZ), po katerem sodišče prisodi

    tudi za strah odškodnino, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja

    strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo (merila iz 1. odstavka

    cit. določbe), pri čemer pa mora sodišče pri odločanju oziroma odmeri

    odškodnine gledati na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine,

    pa tudi na to, da ne bi šlo na roke težnjam, ki niso združljive z

    njeno naravo in družbenim namenom (kriterji iz 2. odstavka istega

    člena). Navedenemu v sodni praksi ustaljenemu pravnemu dejanskemu

    stanu mora ustrezati ugotovljeni konkretni dejanski stan, da je

    mogoča ugodilna odločitev glede te odškodninske postavke. Takšne

    subsumpcije pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni opravilo.

    V izpodbijanem delu sodbe manjkajo razlogi o tem, kakšen primarni

    strah in kakšen sekundarni strah je tožnik utrpel glede na stopnjo

    intenzivnosti in glede na časovno trajanje. Zato ob takšnih

    pomanjkljivih ugotovitvah sodišča prve stopnje niti še ni bila mogoča

    odmera odškodnine iz tega naslova. Izpodbijana odločitev v tem delu

    tako nima potrebnih - opisanih pravnorelevantnih razlogov, zaradi

    česar se ne da preizkusiti. Zato je moralo sodišče druge stopnje v

    tem delu ugoditi pritožbama tožene stranke in zaradi izkazane kršitve

    iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, razveljaviti v tem delu

    sodbo sodišča prve stopnje in vrniti zadevo v novo sojenje (člen

    354/1 ZPP).

    Glede pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem

    pa sodišče prve stopnje sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da

    tožniku pripada najmanj takšna odškodnina, kakršna mu je že

    odmerjena, pri čemer pa v izpodbijani sodbi povzete dejanske

    ugotovitve o vrsti, stopnji in trajanju telesnih bolečin in

    nevšečnosti med zdravljenjem, na katere se pritožbeno sodišče v

    izogib ponavljanju le sklicuje, terjajo odmero še nekoliko višje

    odškodnine. Ker pa je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo,

    da je tožnik tudi v tem delu zvišal tožbeni zahtevek, o tem delu

    tožbenega zahtevka ni odločalo, onemogočeno pa je s tem tudi

    pritožbenemu sodišču, da samo odmeri višjo odškodnino in spremeni

    izpodbijano odločitev v tem delu. V ugodilnem delu pa je ob povedanem

    pritožbi tožene stranke zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu

    sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka sicer v tem delu sodbo

    glede višine prisojene odškodnine le pavšalno izpodbija, pritožbeno

    sodišče pa ni ugotovilo v tem delu nobenih po uradni dolžnosti

    upoštevnih procesnih ali materialnopravnih kršitev (člen 353 ZPP).

    V zvezi z odločitvijo glede prisojene odškodnine za duševne bolečine

    zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče druge stopnje tudi

    po uradni dolžnosti ugotavlja, da sodba v tem delu ne vsebuje vseh

    razlogov, ki sestavljajo potreben pravotvorni dejanski stan in se

    zato tudi v tem delu ne da preizkusiti. Predvsem manjka v zvezi s to

    odškodninsko postavko vselej pomembna okoliščina - oškodovančeva

    starost, ki predstavlja potrebno oporno točko za hipotetični

    približni izračun o tem, koliko časa oziroma kakšen del svojega

    življenja bo oškodovanec trpel duševne bolečine zaradi omejitev, ki

    jih je utrpel zaradi poškodb. Predvideno trajanje tovrstnih duševnih

    bolečin pa predstavlja eno od najpomembnejših okoliščin primera

    oziroma meril za izračun višine primerne odškodnine iz tega naslova.

    Ta okoliščina je še posebej pomembna v spornem primeru, ko tožeča

    stranka v pritožbi opozarja na (tudi v izvedenskem mnenju navedeno)

    dejstvo, da tožnik še vedno opravlja vsakodnevno kmetijska opravila.

    Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbam obeh

    pravdnih strank in razveljaviti tudi v tem delu (torej tako v

    ugodilnem kot tudi v zavrnilnem delu) izpodbijano sodbo in vrniti

    zadevo v novo sojenje zaradi tudi tu izkazane bistvene kršitve določb

    pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

    Odškodnino za skaženost prisodi sodišče če oškodovanec duševno trpi

    ob pogledu in zavedanju spremembe na telesu, ki je posledica poškodbe

    (subjektivni element skaženosti) in če obenem tudi pri okolici zaradi

    takšne telesne spremembe vzbuja negativna čustva kot so groza, gnus,

    odpor ipd. oziroma čustva kot so pomilovanje, sočustvovanje ipd.

    (objektivni element skaženosti). Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo

    na podlagi neposrednega zaznavanja, da 6 cm dolga in do 0,5 cm široka

    brazgotina v barvi kože ni niti takoj opazna in ni takšna, ki bi

    glede na tožnikovo starost in siceršnji njegov izgled lahko vzbujala

    neprijetne občutke in je brazgotino ustrezno ocenilo le kot

    kozmetični defekt, ki predvsem zaradi izostanka objektivnega elementa

    skaženosti, izključuje priznanje odškodnine. Takšne materialnopravno

    pravilne presoje ne morejo omajati ob povedanem pritožbena

    sklicevanja, da tožnik vendarle duševno trpi, ko se zazre v

    brazgotino. Ob povedanem je pritožbeno sodišče zavrnilo v teh delih

    pritožbi in potrdilo v dejanskem in materialno pravnem pogledu

    pravilno odločitev sodišča prve stopnje.

     
  • 160.
    VSL sklep III Cp 2087/2004
    11.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48509
    OZ člen 311, 311/1, 311, 311/1.
    pobotanje - izvršba - pogojna terjatev
    Pogojnih terjatev, dokler pogoj ni izpolnjen, ni mogoče pobotati.

    takšna terjatev namreč še ni zapadla.

     
  • <<
  • <
  • 8
  • od 14
  • >
  • >>