Kljub izkazani konfliktnosti odnosov med sedaj bivšima partnerjema, tudi z medsebojnim obračunavanjem na neprimeren način, predlagateljica ni izkazala zatrjevanega nasilja, ki bi ji povzročal občutke ogroženosti in strahu ter podrejenosti, prav tako ne verjetnosti bodočega nasilja, zato ravnanja nasprotnega udeleženca ne utemeljujejo izreka ukrepov po ZPND. Namen izrečenih ukrepov po ZPND je namreč usmerjen v bodočnost, torej v preprečevanje bodočih nasilnih ravnanj in varstvo žrtev in ne v kaznovanje nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja, za katera ni izkazane verjetnosti, da bi se v prihodnosti zopet ponovila.
Ukrepi zoper nasprotnega udeleženca, izrečeni po 60. členu ZNPPol, ne predstavljajo podlage za izrek ukrepov po ZPND in sodišče nanje ni vezano.
Za dokazni postopek, ki se vodi po ZPND, velja nižji standard materialne resnice, temu pa se prilagaja nabor dokazov. Dokazni postopek po ZPND mora biti hiter, strnjen, intenziven in ne ekstenziven, kar uokvirja omejen obseg izvedbe dokazov.
Udeležencu (osebi) se lahko pravica do sodelovanja v postopku omeji. Zakon določa, da se mu na predlog izvedenca omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in pravica do vpogleda v spis, če bi lahko nastale škodljive posledice za njegovo zdravje ali zaupnost oziroma varnost drugih. Zakon sam torej omogoča poseg v udeleženčevo pravico do kontradiktornosti, ki ga legitimira možnost nastopa omenjenih posledic. Ker pa je značilnost vsakega posega v procesne pravice strank oziroma udeležencev njegova izjemnost, po mnenju pritožbenega sodišča zakonska določba tretjega odstavka 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr ne posega tudi v pravice udeležencev, da se seznanijo z vsebino izvedenih dokazov. Pravica do seznanitve z vsebino dokazov je tako kot pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov ena od prvin pravice do kontradiktornega postopka.
Merila pojasnilne dolžnosti so avtonomen pravni standard evropskega potrošniškega prava, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo razlago SEU, da mora banka podati zadostna pojasnila in informacije, da bo lahko razumno pozoren in preudaren potrošnik, ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bil sklenjen kredit, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Ob pregledu zadeve je bilo namreč ugotovljeno, da je bila v okviru izvršitve EPN z dne 4. 7. 2019 (l. št. 338) s strani tožilstva v Estoniji 13. 8. 2019 prejeta dokumentacija (l. št. 308 -461), ki obsega poročila in druge listine, na katere se v zvezi z očitkoma pod točkama I/2 in III/1 izreka sklicuje pravnomočna obtožnica, št. Kt/7046/2021/FD/ab z dne 11. 10. 2021 (2886-2945), in na katere se v smislu utemeljitve ustreznega dokaznega standarda, (poleg drugih dokazov) sklicuje tudi odredba Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti MS-Ktpp-z/5/2019/6/FD-mv z dne 21. 1. 2020 (l. št. 194-203).
Po oceni pritožbenega sodišča bi bilo treba za razjasnitev navedenega pri pristojnih estonskih organih pridobiti podatek o tem, ali je bil postopek zoper J. J. v Estoniji že morebiti pravnomočno končan, ter v tem primeru zaprositi za posredovanje pravnomočne odločbe, v nasprotnem primeru pa preveriti, ali so bili postopanje in ukrepi, izvedeni pri pridobitvi posredovanih dokazov, skladni z zahtevami estonske zakonodaje. Šele po pridobitvi teh podatkov je namreč moč narediti ustavnosodno presojo o tem, ali estonski zakonodajni okvir ustreza temeljnim procesnim jamstvom slovenske Ustave v smislu predhodno povzete ustavne odločbe.