Tožnik (kupec avtomobila) bi moral svoj zahtevek uveljavljati nasproti komisionarju v roku enega leta, ker pa tega ni storil, je izgubil vse pravice, ki mu gredo iz naslova uveljavljanja stvarnih napak. Tožniku zahtevki do toženca po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti ne gredo.
preživljanje mladoletnih otrok – zvišanje preživnine – zmožnosti staršev – potrebe mladoletnega otroka
Dolžnost preživninskega zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov, ampak tudi iz njegovega premoženja. Sodišče poleg tega upošteva tudi tiste zmožnosti, ki jih je toženec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko izpolni preživninsko obveznost.
odškodninska odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – merila za odločanje – trajanje sodnega postopka
Zgolj časovni okvir trajanja postopka ni edini kriterij za ugotovitev kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, ampak je ta kriterij potrebno upoštevati ob sočasnem upoštevanju vseh ostalih kriterijev po ZVPSBNO za ugotavljanje kršitve te pravice. Ob upoštevanju vseh teh kriterijev toženki ni možno očitati odgovornosti za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, če dolžina sojenja ni posledica njenega protipravnega ravnanja.
Kasneje izdana sodba v drugem sporu, na podlagi katere tožnik meni, da je bila odločitev toženca nepravilna, ne more šteti za novo dejstvo, na podlagi katerega bi se obnovil postopek, voden v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pri tožencu, ki je bil zaključek z izdajo drugostopenjske odločbe, ki je postala pravnomočna, saj tožnik zoper njo ni uveljavljal sodnega varstva.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 127, 129, 129/1, 132.
povračilo stroškov poroda v tujini – nujna medicinska pomoč – zasebno potovanje v tujini
Tožnica na dan poroda ni bila na zasebnem potovanju v tujini (Avstrija), temveč je šlo za predviden in načrtovan porod v tujini. Poleg tega je bila v porodnišnico v tujini sprejeta dva dni pred opravljenim porodom, kar ni šteti kot nujno zdravljenje in medicinsko pomoč. Tožbeni zahtevek na povračilo stroškov poroda v tujini je zato neutemeljen.
Iz obrazložitve sodišča prve stopnje ni mogoče ugotoviti, katera izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe po 2. in 3. odstavku 272. člena ZIZ naj bi bila podana v konkretnem primeru. Tak položaj ustreza bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
kompleksna poškodba stopala – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
S pavšalnimi trditvami pritožnice, da primera iz sodne prakse, na katera se je sklicevalo sodišče prve stopnje, nista primerljiva (gre za težje posledice in starejše zadeve), pri čemer pa ne ponudi zadev, ki bi bile po njenem primerljive, pravilnosti odmere odškodnine po objektivnem kriteriju, ne more uspešno izpodbiti. Zadevi, ki ju je upoštevalo sodišče prve stopnje sta primerljivi, saj gre za podobne poškodbe in le nekoliko težje posledice. Primerjava se opravlja s preračunom na povprečno število plač, zato so upoštevne tudi starejše zadeve.
Ocena izvedenca, da gre pri tožniku za 20 % zmanjšanje življenjskih aktivnosti, na katero se sklicuje toženka v oporo trditvi, da je tožniku priznana previsoka odškodnina zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni merilo za odmero odškodnine iz tega naslova. Višina odškodnine je odvisna od intenzivnosti bolečin, ki jih oškodovanec trpi zaradi vseh omejitev v njegovih življenjskih aktivnostih.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – obličnost posredniške pogodbe – naknadni ustni dogovor o neplačilu provizije
Pisna oblika posredniške pogodbe je predpisana zgolj v interesu pogodbenih strank. Namen predpisane obličnosti pogodbe o posredovanju je varno in skrbno nepremičninsko poslovanje ter varstvo naročitelja.
priposestvovanje – družbena lastnina – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - denacionalizacijski postopek
Priposestvovanje v času od uveljavitve ZDen za nepremičnine, za katere je obstajala dolžnost vrnitve, ni bilo mogoče.
V skladu z določbo 88. člena ZDen so nični vsi pravni posli in enostranske izjave volje glede premoženja, za katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve. Povzeta določba se v sodni praksi razlaga široko. Tako so nični tudi tisti pravni posli, ki so bili sklenjeni v zvezi s premoženjem, za katerega je denacionalizacijski postopek sicer tekel, pa upravičencem kasneje sploh ni bilo vrnjeno ali pa ni bilo vrnjeno v naravi. Nedopustno bi bilo, da bi bili pridobitelji na podlagi perfektnih pravnih poslov v slabšem položaju od subjektov, ki bi nepremičnino priposestvovali.
Hipotekarni dolžnik, ki je plačal dolg, ker bi bilo sicer z izvršbo poseženo na njegovo nepremičnino, ima regresni zahtevek proti glavnemu dolžniku na podlagi pravila o zakoniti subrogaciji.
ovire za odpust obveznosti – nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika
Standard, ki je zapisan v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, in sicer, „da je dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem“, ni strogo objektiven. Namen navedene določbe je predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, pri čemer pa je potrebno upoštevati, ali so morebiti tudi upniki pri tem sami ravnali neodgovorno in lahkomiselno.
ZPP člen 251, 251/1, 254, 254/2, 254/3. ZFPPIPP člen 14.
predlog za začetek stečajnega postopka – insolventnost kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka – izvedensko mnenje
Po SRS vpis nepremičnine v zemljiško knjigo ni pogoj za njeno pripoznanje v bilanci stanja, bodisi kot zaloge ali kot sredstva, saj se le-ta, ob upoštevanju prevzema, lahko začne obvladovati že na podlagi ustreznih listin, v danem primeru zemljškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na ime dolžnika. Le-tega je dolžnik predložil in je predstavljalo zadostno in zadovoljivo podlago za oblikovanje mnenja o tem, da so postavke v bilanci stanja resnično in pošteno predstavljene.
Dejstvo, da so nepremičnine obremenjene s hipotekami, samo po sebi še ne pomeni, da od njih ni mogoče pričakovati gospodarskih koristi. Ocena verjetnosti, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z obremenjenimi nepremičninami, je namreč odvisna od ocene verjetnosti, ali bodo hipoteke unovčene. Odgovor na vprašanje, ali bodo hipoteke unovčene, pa je odvisen od mnogih dejstev in okoliščin, ki so tako v sferi zastavnega upnika kot zastavnega dolžnika in samega dolžnika G., d.o.o., ter so zgolj na ravni predvidljivosti.
V primeru dane ponudbe se obstoj soglasne volje ugotavlja na podlagi ponudbe in sprejema ponudbe. Sodišče prve stopnje navedenih materialnopravnih izhodišč ni upoštevalo, čeprav je tožnica podala ustrezno trditveno podlago, ko je zatrjevala, da je toženki poslala ponudbo, ki jo je toženka sprejela.
Izpodbijani sklep je namreč le posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve oziroma zgolj naslednje procesno dejanje sodišča, ki sledi pravnomočnemu sklepu o rubežu terjatve, in že zato ne more vplivati na poslabšanje pravnega položaja dolžnikovega dolžnika. Z njim ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve zoper dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Gre le za prenos v izterjavo in torej takšen sklep v ničemer ne posega v pravice dolžnikovega dolžnika, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša.
Ena izmed predpostavk obnovitvenega postopka je tudi, da bi nadomestitveni postopek pripeljal do ugodnejše odločbe za predlagatelja, ki pa je izrecno določena le za obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, pri vseh ostalih obnovitvenih razlogih pa se predvideva.
Ne glede na to, da se pri obnovitvenem razlogu po 5. točki (kaznivo dejanje krivega pričanja) ne presoja, ali bi obnova pripeljala do ugodnejše odločbe za predlagatelja, pa mora biti kaznivo dejanje za sodbo kavzalno, kar pomeni, da mora vplivati na izdajo sodne odločbe oziroma mora pravnomočna sodba na njem temeljiti.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – spor iz opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika
Med pravdnima strankama ni sporno, da je dolžnik samostojni podjetnik in da gre za spor iz njunega medsebojnega pogodbenega razmerja, ki izhaja tudi iz opravljanja pridobitne dejavnosti toženca kot samostojnega podjetnika, ki je sicer fizična oseba, zato gre za gospodarski spor.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – formalnost zemljiškoknjižnega postopka
V 86. členu ZZK-1 je določeno, da zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. V 88. členu istega zakona pa je določeno, da če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.
sprememba tožbe – tožba zaradi motenja posesti – tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice – posebni postopek v sporih o motenju posesti
V konkretnem primeru je tožnik vložil tožbo zaradi motenja posesti. Postopek o pravdah zaradi motenja posesti je umeščen v tretji del Zakona o pravdnem postopku, ki ureja posebne postopke, tožba za varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem pa je tožba, ki se obravnava v rednem postopku. Ker torej za oba uveljavljana zahtevka ni predpisana ista vrsta postopka, sodišče spremembe tožbe ne bi smelo dovoliti.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – razpis naroka – neizročitev sodnega pisanja s strani družinskih članov
Razlog, na katerega se sklicuje toženec, ni očitno neupravičen, ravno nasprotno, gre za upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranki namreč ni mogoče pripisati bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb, npr. njenih družinskih članov, ki ji niso izročile sodnega pisanja, ki ga je družinski član sprejel za stranko po 140. členu ZPP.