Niti sklep sodišča, niti pogodba o prodaji nepremičnine z dne 11.3.2002 med stečajnim dolžnikom kot prodajalcem in tožnico kot kupcem, ne more nadomestiti veljavne najemne pogodbe, sklenjene med tožencem in vsakokratnim najemodajalcem. Z navedenima listinama ni mogoče dokazovati obstoja najemnega razmerja. Najemno razmerje nastane s sklenitvijo najemne pogodbe.
Določba 4. odst. 112. čl. SZ-1 se nanaša na rok za izselitev, ki velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, ne pa v primerih izselitve iz stanovanja zaradi uporabe stanovanja brez pravnega naslova.
ZPIZ-1 člen 143. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 1.
invalidnina – telesna okvara
Pri tožniku je bila opravljena subtotalna gastrektomija, vendar ker ni bilo ugotovljenih pomembnejših funkcijskih motenj ali nedohranjnosti nad 20 % standardne teže, ne gre za telesno okvaro, ki bi tožnika upravičevala do invalidnine.
Glede navedb pritožnika, da je poravnavo sklenil zato, da bi se izognil sili oziroma rešil lastno eksistenco, pritožbeno sodišče ugotavlja, da se stranka svobodno odloči ali bo sklenila poravnavo. Že sklenjena izvensodna poravnava pa se lahko izpodbija iz enakih razlogov in v enakih rokih kot vsaka druga pogodba, česar pa pritožnik ni storil.
S tem, ko sodišče ni obrazložilo, zakaj je dokaze zavrnilo, je storilo kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pri čemer pritožba, izrecno opozarja na neizvedbo teh dokazov. Nadalje je ostala neocenjena izpovedba tožeče stranke, kar predstavlja formalno in vsebinsko očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP.
Za dodatno zaslišanje izvedenca, da se odpravi nejasnost, nepopolnost, protislovje in dvom o pravilnosti mnenja, ni potrebna pobuda strank. Pisno mnenje in zaslišanje izvedenca (in v okviru tega tudi morebitno soočenje izvedencev) predstavljata enoten dokaz. Ker je takšen dokaz tožeča stranka predlagala (in ga ni umaknila), je naloga sodišča, da v skladu s 254. členom ZPP z zaslišanjem izvedenca odpravi pomanjkljivosti.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – izguba vida – izguba zob
Odmera nepremoženjske škode.
Tožnik ima res prizadet vid na enem očesu, kar pomeni znatno prikrajšanje, vendar pa se omejitve nanašajo le na tiste dejavnosti, ki zahtevajo popoln vid, medtem ko na ostale ne. Zato je treba prisojeno odškodnino primerjati z odškodninami v primerih, ko so oškodovanci deloma omejeni v določeni sferi dejavnosti, ne pa v celoti.
vpis lastninske pravice – vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
Iz zemljiškoknjižnega dovolila izhaja, da nasprotna udeleženka dovoljuje vknjižbo na dveh novonastalih parcelah v skupni izmeri 2.153 m2, ki bosta še nastali po parcelaciji parc. št. 899/2 in 899/3 k.o. D., pri čemer sta se pravdni stranki zavezali točno opredeliti oznako in izmeri novonastalih parcel z aneksom k menjalni pogodbi. To pa pomeni, da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbo prve alineje 1. točke 1. odst. 149. člena ZZK-1, saj vsebina vpisa, ki se je z zemljiškoknjižnim predlogom zahtevala, ni dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZPP člen 180. ZDSS-1 člen 19.
primernost izvršilnega naslova – izvršilni naslov – sodba delovnega in socialnega sodišča – pravice iz delovnega razmerja
V skladu z določilom 180. člena ZPP, ki se po določbi 19. člena ZDSS-1, ki velja od 1. 1. 2005, uporablja tudi za postopek v delovnem sporu, je za tožbo poleg opredelitve pravdnih strank bistveno, da dolžnik natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Če gre za dajatveni zahtevek, mora ta zagotavljati ustreznosti izvršilnega naslova, da bo v izvršilnem postopku sodišču nedvomno in brez nadaljnjega pravnega sklepanja razvidno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti.
sodna taksa za tožbo – prepozno plačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka prejela plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo dne 28.6.2010. To pomeni, da je petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse potekel dne 13. 7.2010. Tožeča stranka pa je dolžno sodno takso plačala šele 16.7.2010, kar je prepozno. Na podlagi navedenih dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, je materialnopravno pravilno odločilo, ko je štelo, da je tožba umaknjena.
Stranki kot laiku ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, kakšno primerjalno gradivo je po strokovnih kriterijih grafološke stroke primerno za preiskavo. S tem se je seznanila šele po pojasnilu izvedenca, zato ji je treba dopustiti, da naknadno predloži primerjalno gradivo, ki ustreza strokovnim kriterijem brez sankcije prekluzije. V nasprotnem primeru bi ji bilo naloženo nesorazmerno dokazno breme.
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo (ne)poštenost pogajanj in na tej osnovi prišlo do zaključkov o toženkini poslovni odškodninski odgovornosti. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj meni, da ne more več zagotoviti podpisa pogodbe s strani leasingodajalca oziroma zemljiškoknjižnega lastnika, k čemur se je zavezala oziroma zakaj lahko to stori le pod drugačnim pogoji oziroma za drugega kupca (glede na to, da je bila nepremičnina tekom pravde prodana tretji osebi).
Ker je tudi po vedenju pritožbenega sodišča sedež Odvetniške družbe H. o.p. - d.o.o. v neposredni bližini sodišča, ji ne pripada povračilo stroškov za odsotnost iz pisarne v času potovanja.
obvezna vsebina pogodbe – naročilo za vzpostavitev ceste v vozno stanje
Ker je bila tožeča stranka dolžna po opravljenih delih, ki so terjala prekop ceste, vzpostaviti cesto v vozno in varno stanje, soglasna volja pogodbenih strank ni bila pogoj za določitev vsebine pogodbe, zato pritožbene trditve, da bi morala tožeča stranka s toženo stranko glede „vzpostavitve ceste v prvotno stanje“ skleniti še posebno pogodbo, niso utemeljene. Glede vprašanja, ali bi imela tožeča stranka upravičenje zahtevati plačilo za opravljena dela tudi od investitorja pa se sodišču ni bilo treba opredeljevati, ker to vprašanje ni predmet te pravde. Prav tako tudi ne vprašanje, ali je ta strošek tožena stranka upravičena zaračunati investitorju.
Pritožnik sam navaja, da je ločitvene pravice upnikov prerekal in da je vložil tožbe zaradi izpodbijanja pravnih dejanj. Pogoj za vložitev takih tožb je predhodna ocena stečajnega upravitelja o možnosti uspeha v pravdnem postopku. V primeru uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj bo splošna stečajna masa povečana, kot tudi v primeru uspešnega prerekanja ločitvenih pravic. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožnikom, da so izidi teh postopkov tako negotovi, da jih pri presoji pogojev za oprostitev ali odlog plačila sodnih taks ni mogoče upoštevati. Že zakonska možnost prolongacije plačila sodne takse namreč logično terja določeno prognozo možnosti zagotovitve sredstev za plačilo sodne takse v prihodnjem obdobju.
Neupoštevno je sklicevanje pritožnika na oblikovano obsežno sodno prakso, da se insolventne dolžnike oprošča plačila sodnih taks. Insolventnost taksnega zavezanca namreč ni zakonski razlog za oprostitev plačila sodnih taks po 10. členu ZST-1, ki opredeljuje upravičence do taksne oprostitve po samem zakonu. Je pa insolventnost okoliščina za presojo, ali so podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ki pa se presojajo v vsakem konkretnem primeru posebej.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068215
ZTLR člen 25. SPZ člen 48. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/1.
dogovor o skupni gradnji – posebno premoženje – skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca
SPZ določa, da zakonec, ki vlaga v premoženje drugega zakonca, ob odsotnosti ustreznega dogovora (pogodbe), pridobi do tega zakonca le obligacijski ne pa stvarnopravni zahtevek. Vendar pa je bila hiša nesporno zgrajena v času trajanja ZTLR. Večinska sodna praksa je uveljavila rešitev, da so imela v skladu z ZTLR vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar. Ima pa zakonec, čigar nepremičnina je z vložki iz skupnih sredstev spremenila svojo identiteto, pravico do večjega deleža na skupnem premoženju.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – prometna nesreča – odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca – pešec – voznik motornega vozila – presoja višine odškodnine
Odmera odškodnine.
Toženec pozablja na temeljno načelo zaupanja iz ZVCP, po katerem sme udeleženec v cestnem prometu pričakovati, da bodo tudi drugi udeleženci spoštovali predpise o varnosti cestnega prometa. V toženčevem primeru to pomeni, da so vozniki, vključno s tožnikom, lahko pričakovali, da toženec ne bo prečkal ceste tam in takrat, kjer in ko mu prometne razmere tega niso dovoljevale.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068507
ZTLR člen 37, 39. ZPP člen 214, 214/2, 312, 215, 285. OZ člen 131, 131/1, 166. ZOR člen 154, 154/1.
procesno nadomestno upravičenje – facultas alternativa – materialno procesno vodstvo – dokazni standard – lastninska tožba – povrnitev škode
Procesno nadomestno upravičenje ni tožbeni zahtevek, pač pa toženi stranki ponujena možnost, da ji ni treba izpolniti obveznosti iz zahtevka, če izpolni drugo dajatev. Zato sodišče ne razsoja o materialnopravni utemeljenosti ponujene nadomestne izpolnitve.
zavarovanje terjatve – predznamba zastavne pravice- notarski zapis – pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve
Sam notarski zapis ni mogel biti podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega sklepa, ampak je bil podlaga le za izdajo sklepa o zavarovanju iz takratnega 1. odst. 251. člena ZIZ. Šele na podlagi tega sklepa o zavarovanju, ki bi ga moralo izdati izvršilno sodišče, bi bilo mogoče predlagati izdajo zemljiškoknjižnega sklepa o predznambi zastavne pravice.
Pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve med predlagateljema in prejšnjim upnikom ima le obligacijskopravni učinek, ne more pa imeti tudi absolutnega učinka, saj te prepovedi ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo.