domneva o umiku vloge – plačilo sodne takse – pomota pri plačilu sodne takse
Plačilo sodne takse z navedbo nepravilne sklicne številke je treba šteti za očitno pisno napako, ki se lahko pripeti tudi stranki, zastopani po pooblaščencu.
ZDR člen 80, 80/1, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. ZPP člen 189, 318. ZDSS-1 člen 41, 41/2.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – spor o prenehanju delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni rok – litispendenca
Četudi tožena stranka na tožbo v sporu o prenehanju delovnega razmerja ni odgovorila v 15-dnevnem roku, sodišče prve stopnje utemeljeno ni izdalo zamudne sodbe, ker je toženi stranki poslalo poziv, da mora odgovoriti na tožbo v 30-dnevnem roku od njene vročitve (kar sicer ni v skladu z določbo člena 41/2 ZDSS-1). Glede na tak poziv niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Kljub redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca lahko delodajalec v času, dokler še traja odpovedni rok, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu iz zakonskih razlogov, ki so opredeljeni v 111. členu ZDR, ker redno odpovedana pogodba o zaposlitvi z vsemi pravicami in obveznostmi še velja, dokler traja odpovedni rok.
Cenitev S. S. za navedeno zadevo ne more biti odločilno, ker je njegova cenitev opravljena po naročilu pritožnika, stečajna upraviteljica pa je tudi pojasnila, da omenjeni premičnega premoženja stečajnega dolžnika nikoli ni videl, kar pomeni, da njegovo mnenje že iz tega razloga ne more biti verodostojno. Zato so vse upnikove razlage v zvezi s tem neupoštevne. Med drugim tudi njegove trditve, da cenitve I. Č. ni mogoče sprejeti že zato ne, ker je del opreme označil z vrednostjo 0. Pritožbeno sodišče v njegovo cenitev nima pomislekov, posebno še, ker je to cenitev upniški odbor v celoti sprejel. Vsekakor je v bistveno, da je upniški odbor za omenjeno prodajo premičnega premoženja podal svoje soglasje. Izpodbijani sklep je tako v skladu z določbo, ki se nanaša na soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe.
Zgolj popolno poplačilo posameznega upnika z izpodbijanim dejanjem še ne zadostuje za izkazanost objektivnega pogoja izpodbojnosti dejanja, saj mora biti hkrati izkazan tudi negativni učinek na stečajno maso. Objektivna predpostavka, ki mora biti izpolnjena za uspešno izpodbijanje pravnega dejanja bodočega stečajnega dolžnika, je zmanjšanje njegovega premoženja - bodoče stečajne mase. ZPPSL tega sicer ne pove naravnost, izhaja pa to iz njegovega prvega odstavka 125. člena.
Opredelitev asignacije kot običajnega načina poplačila ni možna z dokazovanjem poravnave večjega števila obveznosti na takšen način, pač pa samo z dokazovanjem, da je bilo plačilo z asignacijo dogovorjeno že ob sklenitvi posla.
načelo specialnosti – soglasje pristojnih pravosodnih organov Nemčije
Za presojo vprašanja, ali je sodišče zoper obsojenca smelo izvesti kazenski postopek tudi zaradi obravnavanih kaznivih dejanj, je odločilen obstoj soglasja pristojnih pravosodnih organov Nemčije, ne pa tudi presoja zakonitosti postopka, na podlagi katerega je bil obsojenec v Nemčiji prijet in predan slovenskim organom pregona.
ZKZ člen 2, 3, 11, 11/1. ZPN člen 7, 7/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 341. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 12, 12/2.
kmetijsko zemljišče – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – izvirna pridobitev lastninske pravice - namenska raba nepremičnine
Dejstvo, da sedaj na spornih nepremičninah stojijo določeni objekti, ne omogoča zaključka ali so ti objekti obstojali tudi v času uveljavitve ZSKZ, torej dne 11. 3. 1993, toženka pa ob upoštevanju pravočasnih trditev in predloženih dokazov ni uspela dokazati, da bi na nepremičninah, ki se nahajajo ob lovskem domu (kateri ni predmet tega pravdnega postopka) obstojali takšni objekti – stavbe, zaradi katerih zemljišče ni bilo kmetijsko zemljišče ali da je bila za sporne nepremičnine predlagana sprememba njihove namembnosti.
razpravno načelo – pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo – spor majhne vrednosti
Dokazi ne morejo nadomestiti trditev, trditve pa morajo biti podane v postopku pred sodiščem, da jih je mogoče upoštevati v okviru trditvene podlage.
V primeru, da že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, bi posredovanje sodišča v smislu ponovnih opozoril, prizadelo pravico nasprotne stranke do nepristranskosti sodišča.
Ker v postopku prisilne hospitalizacije nagrada ni določena v nespremenljivem znesku ali razponu, temveč je odvisna od vrednosti spornega predmeta, uporaba opombe 3 (5) tretjega dela ZOdvT, ki ureja zgolj znižanje nagrade za primere, če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v nespremenljivi vrednosti ali v razponu, ne pride v poštev.
Ker se stanje v zemljiškoknjižnem dovolilu ne ujema s stanjem v zemljiški knjigi, je sodišče prve stopnje predlog za vpis lastninske pravice pravilno zavrnilo.
nujna pot – lokacijska informacija – zazidalni načrt – pred postopkom pridobljeno izvedensko mnenje – ugovarjanje pred postopkom pridobljenemu izvedenskemu mnenju
Iz lokacijske informacije za parcelo št. 254/16 k.o. P. izhaja, da je navedena parcela opredeljena kot stavbno zemljišče, znotraj poselitvenega območja naselja F.-P., vendar je hkrati tudi navedeno, da namenska raba po planu še ne pomeni možnosti gradnje objekta. Iz navedene lokacijske informacije izhaja še, da za parcelo št. 254/16 k.o. P. velja sprememba zazidalnega načrta F.-P. Torej navedena parcela leži na območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, zazidalni načrt pa točno določa lokacije, kjer je možna gradnja objektov. To pa pomeni, da predlagatelja zgolj z lokacijsko informacijo nista izkazala, da je na dotični parceli možno graditi objekt. To dejstvo bi lahko izkazala le z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta za področje parcele št. 254/16 k.o. P. Tega nista storila, zato je, glede na sedanje stanje stvari, odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068513
SZ člen 7, 7/1, 22, 26, 31, 31/1. ZTLR člen 15, 15/2. ZOR člen 218. ZPP člen 7, 7/1, 443, 443/1, 448, 448/1.
upravljanje v večstanovanjskih hišah – stroški upravljanja in obratovanja stavbe – nujna gestija – sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – razpravno načelo – dolžnost navajanja dejstev in zbiranja dokazov
Izračun izvedenca gradbene stroke, izdelan v pravdnem postopku, ne more nadomestiti zakonsko predvidenega načina določitve solastninskih deležev, kot podlage za obračun (delilnik) stroškov obratovanja in upravljanja v večstanovanjski stavbi.
Ker je bila pogodba o upravljanju sklepana za celotno sosesko, bi se lahko kot zadostna večina za veljavno sklenitev pogodbe upošteval delež solastnikov, katerih solastniški deleži predstavljajo več kot polovico vrednosti posamezne stanovanjske hiše in ne vse soseske. Določili 1. odstavka 31. člena SZ in 2. odstavka 15. člena ZTLR namreč nista omogočali, da bi bil upravnik v posamezni večstanovanjski stavbi izbran z večino solastniških deležev celotne soseske, temveč je bilo treba soglasje doseči v okviru posamezne stanovanjske stavbe oz. večstanovanjske hiše - to pa je bila tista hiša, ki je imela dve ali več stanovanji in eno hišno številko (1. odstavek 7. člena SZ).
Zahtevana popolnost trditvene podlage tožbe terja, da pravdna stranka sama jasno, pregledno in nedvoumno poda ustrezne trditve in tudi pojasni vse oziroma vsak posamičen predlagani dokaz. Še posebej to velja v sporih, ko gre za izterjavo več različnih vrst stroškov po posameznih časovnih obdobjih. Sodišča ne bremeni raziskovalna dolžnost v primeru obsežne listinske dokumentacije, iz katere ni mogoče prima facie ugotoviti trditvene zaključke tožeče stranke, ki se sklicuje tudi na takšne listinske dokaze, na podlagi katerih ni mogoče niti napraviti logičnih oziroma ustreznih matematičnih zaključkov.
zbor etažnih lastnikov – odločanje manjšine etažnih lastnikov
Na ponovljenem zboru etažnih lastnikov lahko manjšina etažnih lastnikov odloči o obveznostih vseh etažnih lastnikov, zato je še toliko pomembneje, da so upoštevane vse zahteve, ki jih predpisuje SZ-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, čeprav je tožnica z zamujanjem na delo v dneh, ko za to ni imela izrecnega dovoljenja nadrejenih delavcev, kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, saj ne gre za tako hudo kršitev, zlasti če se upošteva razlog za zamude (skrb za nepokretnega starega očeta in čakanja na patronažno sestro) in dejstvo, da je tožnica podaljševala delo po koncu delovnega časa in se trudila zamujene ure nadomestiti.
pritožba - rok za pritožbo - vročanje - vročanje pravni osebi
Vročitev pravni osebi je pravilno opravljena z izročitvijo pisanja kateremu koli delavcu v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu. Pri tem ni treba, da vročevalec najprej poskuša z vročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem, saj je stvar notranje organizacije pravne osebe, da odredi, kako se pisanja sprejemajo. Četudi pisanje sprejme delavec, ki za to nima nobenega pooblastila, to na pravilnost vročitve ne vpliva.
V pritožbi tožeča stranka vztraja, da je pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, temeljila na pogodbi med toženo stranko in V. in da je vsa opravila v zvezi s pripravo, izvajanjem del, kontrolo in predpisi za predajo del opravljala sama tožeča stranka. Vendar navedeno ne spremeni dejstva, da je tožena stranka sklenila s tožečo stranko samostojno pogodbo in bi morala zato tudi sama v primeru eventualnih napak izvršenih del konkretizirano in v rokih, določenih v 2. odstavku 633. člena in v 634. členu OZ, o tem obvestiti tožečo stranko.
ZFPPIPP člen 123a. ZFPPIPP-C člen 87, 87/3, 87/4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 4, 7.
prijava terjatve v stečajnem postopku po odvetniku – zavrženje vloge – elektronska oblika
2. odst. 7. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti določa, da se za vlaganje elektronskih vlog uporabljajo (smiselno tudi za odvetnike) pravila, določena v 2. členu Pravilnika o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti. Ob uporabi teh pravil pa so po 01. 01. 2011 dolžni tudi odvetniki vlagati vloge v elektronski obliki (vendar še ne preko portala e-sodstvo).
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – poslovni razlog – plača – odškodnina – stroški postopka
Spor, v katerem tožnica uveljavlja odškodnino v obliki razlike v plači med plačo po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in plačo, ki jo prejema po novi pogodbi o zaposlitvi, ter ob tem uveljavlja tudi zahtevo za ugotovitev neutemeljenosti odpovednega razloga ob odpovedi s ponudbo nove pogodbe, je spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, saj je odločitev pogojena z ugotovitvijo utemeljenosti odpovednega razloga. V takem sporu pa tožena stranka kot delodajalec sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
Poslovni delež družbenika preneha z dnem izstopa družbenika iz družbe. Pri zakonskem izstopu na podlagi tožbe družbenika, s katero zahteva od družbe izstop, preneha družbenikov poslovni delež z dnem pravnomočnosti sodne odločbe, ki ima oblikovalni učinek. Zato se vrednost njegovega poslovnega deleža oceni na dan pravnomočne sodne odločbe o izstopu družbenika iz družbe.