odpravnina – odpoklic s funkcije – krivdni razlog – predsednik uprave – pogodba o poslovodenju
Za odgovor na vprašanje, ali je uprava poročala nadzornemu svetu o vsem, kar je bilo bistveno in zahtevano, kot tudi za ugotavljanje drugih dejstev, ki so bistvena za odločitev, predlagani dokaz z zaslišanjem člana uprave in namestnika predsednika uprave ni primeren, primernejši dokaz je bilo zaslišanje člana nadzornega sveta. Ta dokaz je sodišče izvedlo, saj je zaslišalo namestnico predsednika nadzornega sveta tožene stranke. Njeni izpovedi je verjelo, saj ni neverodostojna zgolj zato, ker je bila članica nadzornega sveta tožene stranke (in ker naj bi morala opravičiti odpoklic tožnika s funkcije predsednika uprave).
Tožnik – predsednik uprave – je s tem, ko ni predložil zahtevanih poročil in ko ni pridobil predhodnega soglasja nadzornega sveta za financiranje posameznih poslov, kršil naloge poslovodenja, določbe zakona in pogodbe o zaposlitvi. Ta kršitev je hujša in zadošča za zaključek, da je tožena stranka dokazala obstoj razlogov za odpoklic, ki so v sferi tožnika, tako da tožnik do vtoževane odpravnine (za primer odpoklica brez upravičenih razlogov) ni upravičen.
Prvi odstavek 695. čl. OZ določa, da je prevoznik, ki zaupa kakšnemu drugemu prevozniku, da popolnoma ali delno opravi prevoz pošiljke, ki jo je prevzel za prevoz, še naprej odgovoren za njen prevoz od prevzema do izročitve, ima pa pravico do povračila od prevoznika, kateremu je zaupal pošiljko. Za takšno razmerje pa zakon ne določa rokov, kot veljajo po 2. odst. 692. čl. OZ.
Taksna obveznost za pritožbo je nastala z dnem njene vložitve. Ker te takse dolžnik ni plačal niti v petnajstih dneh po prejemu sklepa z dne 3.2.2010 (prejel ga je 15.2.2010), je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo pritožbo za umaknjeno.
Tožnik (kupec avtomobila) bi moral svoj zahtevek uveljavljati nasproti komisionarju v roku enega leta, ker pa tega ni storil, je izgubil vse pravice, ki mu gredo iz naslova uveljavljanja stvarnih napak. Tožniku zahtevki do toženca po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti ne gredo.
invalidnost – dokazovanje – invalidska komisija – sodni izvedenec
Invalidnost sta tako toženec kot sodišče prve stopnje pravilno ugotavljala glede na tožnikov poklic delovodje sektorja osnovne avtomatske proizvodnje pri delodajalcu S. d.d., čeprav iz listin izhaja, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana in da se je kot iskalec zaposlitve prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje.
vrnitev v prejšnje stanje – nepravilna vročitev tožbe
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki in ne sodišču. Ker stranki tožba ni bila pravilno vročena, je ustrezno pravno sredstvo proti izdani zamudni sodbi pritožba in ne vrnitev v prejšnje stanje.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo – opravičljiva zamuda
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena.
Zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka ali pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo. Upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Pomanjkanje finančnih sredstev na računu tožene stranke predstavlja okoliščino, ki je bila toženi stranki gotovo znana in je izključno na njeni strani.
Tožeča stranka toženca ni ustrezno opominjala. Tožeča stranka ni predložila nobenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je bil opomin ustrezno obrazložen, kar pomeni, da so bili v njem navedeni razlogi, zaradi katerih naj bi toženec grobo kršil temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih. Le na takšen način bi bilo tožencu omogočeno, da vsebinsko ugovarja očitanim kršitvam.
odvetniška tarifa – stroški postopka – nagrada za narok
Zakon o odvetniški tarifi je določil tri glavne nagrade, nagrado za sporazum, nagrado za postopek in nagrado za narok. Izjeme od načela ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi je posebej določil. Tako je na primer posebej določeno v kazenskih postopkih, da se nagrada za narok prizna za vsak dan glavne obravnave. Takšne določbe tarifna številka 3102 ne vsebuje, kar pomeni, da ne odstopa od prej navedenega načela in da gre torej odvetniku nagrada za narok le enkrat, ne glede na to, koliko narokov je v zadevi bilo in koliko narokov se je udeležil.
ZJC člen 5, 8. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cesta člen 19. OZ člen 131.
vzdrževanje cest
Vzdrževalec ceste, ki je prevzel dolžnost vzdrževanja avtoceste, je dolžan s ceste odstraniti vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa; glede na to, da se je na cestišču v času nesreče nahajala tabla pokončne zapore, pa te obveznosti očitno ni izpolnil. Pravilna uporaba materialnega prava namreč pripelje do zaključka, da obveznost rednega vzdrževanja prometnih površin pomeni tako vzdrževanje, da je omogočen varen in neoviran promet.
Vodovodno omrežje je v izključni lasti tožeče stranke, lastniki objektov pa plačujejo vodo po stanju števca oz. glede na porabo. Ker v konkretnem primeru ne gre za solastnino na vodovodnem omrežju, lastniki objektov niso dolžni prispevati k obnovi le-tega, temveč je strošek obnove v celoti dolžna poravnati tožeča stranka.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – osebno vročanje – kršitev pravil o vročanju – dejanski prejem sodnega pisanja – odgovor na tožbo
Ker toženki tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo začel teči šele, ko je toženka tožbo dejansko prejela.
Ker zakonska ureditev lovstva, posebej pa lovske pravice, po presoji Ustavnega sodišča ne nasprotuje Ustavi, saj med drugim ne posega v pravice iz 33., 67. in 74. člena Ustave, očitana protipravnost ravnanja države pri urejanju lovske pravice ni podana.
povod za tožbo – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha
Ob tako okoliščinah, da je bila pravda potrebna zaradi toženčevega ravnanja in da je zaradi njegovih ravnanj potrebno tudi nadaljnje sodno varstvo pravic tožeče stranke, se izkaže, da je prvo sodišče pri odločanju zmotno uporabilo materialnopravno določilo 2. odstavka 154. člena ZPP. Prevelik poudarek je namenilo matematičnemu izračunu uspeha strank, premajhno pozornost pa sicer pravilno ugotovljenim dejanskim okoliščinam primera. V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, mora namreč pravdne stroške nositi tista stranka, ki jih je povzročila.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 127, 129, 129/1, 132.
povračilo stroškov poroda v tujini – nujna medicinska pomoč – zasebno potovanje v tujini
Tožnica na dan poroda ni bila na zasebnem potovanju v tujini (Avstrija), temveč je šlo za predviden in načrtovan porod v tujini. Poleg tega je bila v porodnišnico v tujini sprejeta dva dni pred opravljenim porodom, kar ni šteti kot nujno zdravljenje in medicinsko pomoč. Tožbeni zahtevek na povračilo stroškov poroda v tujini je zato neutemeljen.
Tožena stranka se je z umikom tožbe strinjala, priglasila je tudi svoje pritožbene stroške, pri čemer pa se o s strani tožeče stranke zatrjevanem dejstvu, da je vtoževani dolg „medtem poravnala“ ni izjavila. To pa pomeni, da dejstvo, da je tožena stranka vtoževano terjatev po vložitvi tožbe poravnala, v postopku na prvi stopnji ni bilo sporno in bi ga bilo treba obravnavati v smislu 2. odst. 214. člena ZPP. Ker nespornih dejstev ni treba dokazovati, je okoliščina, da tožeča stranka ni predložila dokaza o izpolnitvi tožene stranke, nerelevantna.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 43. ZPP člen 282, 282/1.
sodba na podlagi odpovedi – učinki ustavne razveljavitve zakonskih določb
Prvemu sodišču je treba pritrditi, da so bili ob izdaji sodbe podani pogoji iz 1. odst. 282. čl. ZPP za izdajo sodbe na podlagi odpovedi. Kljub temu pa je sodba napačna, ker je oprta na zakonsko določilo, ki po presoji Ustavnega sodišča RS ni skladna z Ustavo RS. Ustavno sodišče je namreč ocenilo, da prekomerno posega v tožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva, zaradi česar je 1. odst. 282. čl. ZPP z odločbo U-I 161/10-12 z dne 09. 12. 2010 razveljavilo (Ur.l. RS št. 107/2010 z dne 29. 12. 2010).
ZPIZ-1 člen 47, 47/3, 48, 209, 209/1, 209/2, 209/6, 266.
znižanje zavarovalne osnove
Pri presoji zahteve za znižanje zavarovalne osnove bi moral toženec ugotoviti, ali je tožnik pri poslovnih partnerjih lahko vplival na obseg naročil, ali je šlo za dejansko bistveno poslabšanje tekočega in pričakovanega poslovnega izida, ali odhodki dolgoročno presegajo prihodke najmanj za znesek razlike med prispevkom od predpisane zavarovalne osnove in ali bi plačevanje prispevkov ogrozilo tožnikovo nadaljnje poslovanje.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – pravnoposlovna pridobitev – prenos pravice uporabe
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi pravnega posla, kot tudi ni dokazala izpolnjenih pogojev za priposestvovanje lastninske pravice, zato je sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
Za veljaven prenos pravice uporabe je bila potrebna ustrezna pravna podlaga v obliki odločbe ali pogodbe, ki dokazuje nastanek pravice kot absolutne, stvarnopravne pravice.