dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. členom ZPP mora stranka, razen če izkaže, da ima sama opravljen pravniški državni izpit, pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati po pooblaščencu, ki je odvetnik.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - prenehanje zunajzakonske skupnosti - ločeno gospodinjstvo - skupno bivanje
Temeljna predpostavka za potrditev sporazuma je dejstvo, da otrokova starša ne živita ali ne bosta živela več skupaj, kar dejansko predstavlja prenehanje njune zunajzakonske skupnosti. Življenje v zunajzakonski skupnosti namreč enako kot zakonska zveza vrednotno temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, pri čemer ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze.
V predmetni zadevi je tožnik v umiku navedel, da mu je tožena stranka plačala obveznost 5. 12. 2017 oziroma 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 23. 3. 2018. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik tožbo umaknil takoj po delnem plačilu vtoževane terjatve v smislu določil 158. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015418
ZPP člen 3, 3/3, 154, 212, 286, 286/1, 286/4, 286/5, 286/6, 286a, 302. ZASP člen 4, 4/2, 30, 30/1, 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/1, 157/2, 157a, 157a/1, 157e, 157f. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
umik dokaznega predloga - dokazni predlog nasprotne stranke - prekluzija - pogoj nekrivde - kolektivna organizacija - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - fonogram - uporaba fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - poplačilna pravica - skupni sporazum - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - davek na dodano vrednost (DDV) - stroški postopka- uspeh v postopku - izvršilni stroški
Stranka lahko kadarkoli umakne dokazni predlog, saj glede tega ZPP nima nobenih omejitev. Enak dokazni predlog lahko poda nasprotna stranka, vendar mora upoštevati pravila 286. člena ZPP o pravočasnem in pravilnem (substanciranem) predlaganju dokazov, vključno s pogojem nekrivde. ZPP instituta "povzemanja" dokaznih predlogov, ko ena stranka umakne dokazni predlog, druga stranka pa nato sama predlaga izvedbo istega dokaza, ne pozna. Zato je takšno procesno postopanje podvrženo presoji po merilih nekrivde.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00015362
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - aretacija - padec
Stranski intervenient je v razgovoru privolil, da bo tožniku pokazal, kam je skril orožje v gozdu, kamor sta skupaj odšla. Pištolo je skril v zapuščeni hiši. Po poti (po gozdni poti ali po travniku) je tožnik stopil v jarek in si poškodoval koleno. Vsako delo policista ni delo s povečano nevarnostjo, pri čemer so policisti dolžni ravnati smotrno in niso dolžni izpostavljati svojega zdravja in življenja ter zdravja drugih ljudi v vsakem primeru, v konkretnem primeru pa je šlo za običajno hojo po gozdni poti ali po gozdu skupaj s stranskim intervenientom. Nevarne okoliščine niso bile več podane, stranski intervenient je bil umirjen, ob prijetju je bil vklenjen in varnostno pregledan in brez orožja in ni mogel ogrožati tožnika, niti sebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015142
ZIL-1 člen 52, 52/1, 76, 76/1, 121a, 121a/2. OZ člen 111, 111/1, 132, 168, 186, 190, 190/1, 406. ZPP člen 243.
znamka - vpis v register - uporaba domene kot znamke - neupravičena uporaba znamke - uporaba firme - kršitev avtorske pravice - odškodninska odgovornost - povrnitev izgubljenega dobička - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic - višina škode - postavitev izvedenca
Znamka se pridobi z vpisom v register. Pred vpisom znamke v register ne more biti kršitve znamke.
Z odtujitvijo navedenih domen, spletnih strani in grafičnega materiala je bila lahko prikrajšana le tista oseba, ki je bila imetnica teh dobrin. To pa je bila prva tožnica. Če sta bili prikrajšani tudi druga in tretja tožnica, je bila prizadeta (kvečjemu) kakšna njuna pravica, ki sta jo imeli v razmerju do prve tožnice. Kvečjemu nanjo bi se torej lahko obrnili s svojimi zahtevki.
Spremembo imetnika priključka ureja 35. člen Splošnih pogojev. Če se SODO in novi lastnik priključka dogovorita o vstopu novega lastnika v vse pravice in obveznosti prejšnjega lastnika, ni potrebno pridobiti novega soglasja za priključitev ter sklepati novih pogodb o priključitvi, temveč novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika (tretji odstavek). Prav za tako situacijo je šlo v predmetni zadevi. Tožena stranka ni pridobivala novega soglasja za priključek, temveč je na podlagi soglasja, priloženega pogodbi, vstopila v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika priključka (izrecno je s tem soglašala tudi tožeča stranka). Dejansko je torej šlo za prenos pogodbe. Po določbi 122. člena Obligacijskega zakonika to pomeni, da je tožena stranka s tem postala imetnik vseh pravic in obveznosti odstopnika iz te pogodbe, torej tudi dogovora o obračunavanju električne energije po tarifi za nizko napetost.
odškodninski zahtevek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije proti odgovorni osebi - uporaba določil zakona
Do škodnega dogodka je prišlo v letu 2008, škoda pa je bila znana najkasneje ob izdaji odločbe o pravici do nadomestila 2014 (kot bodoča škoda v smislu drugega odstavka 174. člena OZ). Res so bila sporna izplačila izvedena v letu 2016, vendar to na zaključek, da so vsa pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka odškodninskega razmerja, nastala že pred 1.1.2016, ne vpliva. Ker je pravno razmerje nastalo pred 1.1.2016, Zavod do povrnitve vtoževane škode po določbah 190.a in 193. člena ZPIZ-2 ni upravičen.
URS člen 121, 125. ZASP člen 3, 3/2, 4, 4/2, 32a, 128, 128/1, 128/2, 128/3, 130, 130/1, 130/3, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/3. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 44, 44/4, 44/4-1, 44/7, 44/8, 88. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja ZAMP kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2.
fonogram - komercialni namen - pravice proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - uporaba tarife - odstop od sodne prakse - exceptio illegalis - skupni sporazum o višini nadomestil - plačilo DDV - civilna kazen
Posnetek glasbe, ki je bil na podlagi individualnega naročila izdelan le za potrebe obratovanja toženčevih gostinskih obratov, ni fonogram, izdan za komercialne namene. Okoliščina, da sta pogodbeni stranki v pogodbi z dne 31. 12. 2014 uporabljali zgolj izraze, ki se navezujejo na avtorsko pravico (npr. "avtorska", "avtorsko delo", itd.), ne omenjata pa posebej sorodnih pravic, na odločitev nima vpliva.
ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. OZ člen 15.
fonogram - nadomestilo za uporabo fonogramov - ddv od civilne kazni - predmet obdavčitve - stroški opomina - sklenitev pogodbe - temelj terjatve
Tožeča stranka bi bila upravičena tudi do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga, niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, je tudi zahtevek na plačilo DDV neutemeljen.
Ena od predpostavk za uporabo ZPreZP-1 je, da je bila sklenjena pogodba (prvi odstavek 3. člena ZPreZP-1). Pri tem je očitno mišljena pogodba obveznostnega prava, zanjo pa je potrebno soglasje pogodbenih strank (15. člen OZ). Ker vtoževana terjatev kot taka ne izvira iz obveznostne pogodbe med pravdnima strankama, je zahtevek na plačilo 40,00 EUR po ZPreZP-1 že iz tega razloga neutemeljen.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 53.
nagrada in stroški izvedenca - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - pavšalna navedba
Odmera stroškov in nagrade sodnemu izvedencu za geodezijo je v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik). Izvedenec je v stroškovniku navedene storitve dejansko opravil, kar je razvidno iz sodnega spisa, in zneske storitev priglasil na podlagi Pravilnika. Pritožnica navedb o tem, kateri zneski stroškovnika naj bi bili načelni ter obstoj katerih opravil naj bi bil vprašljiv, ne konkretizira. S pavšalnimi navedbami ne more uspeti. Odločitev sodišča prve stopnje je utemeljena z določili Pravilnika, zato so pritožbene navedbe nasprotne udeleženke v tem delu neutemeljene.
poškodovanje tuje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - prekršek in kaznivo dejanje - vandalizem
Objekt varstva pri kaznivem dejanju - poškodovanje tuje stvari je premoženje (lastninska pravica), v katerega pa v obravnavani zadevi ni bilo poseženo v obsegu in na način, da bi to terjalo kazenskopravno intervencijo. Sodišče je torej na podlagi velikosti zapisa grafita in uporabo trajnih (nepralnih) barv zmotno ocenilo, da je bil zunanji izgled stavbe trgovskega centra oškodovane družbe prizadet do te mere in na takšen način, da to ustreza zakonskemu znaku poškodovanja tuje stvari. To ne drži. Da je neka stvar poškodovana, mora biti okrnjen njen funkcionalni namen, kar pa v predmetni zadevi z ničemer ni izkazano.
ZP-1 člen 144, 144/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 37, 37/2.
stroški postopka o prekršku - stroški zagovornika - nagrada in izdatki zagovornika - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - obrazložena vloga - pravica do povračila odvetniških stroškov - pavšalni znesek stroškov
Če je tekel postopek zaradi več prekrškov, tisti, ki mu je bila izrečena sankcija, ne trpi stroškov za tiste prekrške, glede katerih je bil postopek ustavljen, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov. To v skladu s sodno prakso pomeni, da je mogoče obdolžencu priznati pravico do povračila nagrade in stroškov zastopanja po zagovorniku le za tista procesna dejanja, ki so bila izvedena izključno v zvezi s prekrškom, zaradi katerega je bil postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
Zagovorniku na podlagi sklicevanja na očitno pisno pomoto pri priglasitvi stroškov ni mogoče priznati povečanja nagrade za odgovor na izvedensko mnenje, kot tudi ne drugih nagrad, ki jih je ustrezno zvišane priglasil šele v pritožbi.
Predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja pa je mogoče uvrstiti pod pojem druge obrazložene vloge, za katere se po tar. št. 37/2 OT, ki določa nagrade v postopkih zaradi prekrškov, prizna nagrada zagovorniku v višini po 1. točki tar. št. 18, povečano za 50%, če je poleg glavne kazni zagrožen še izrek stranske kazni. Pri tem ni mogoče zgolj na podlagi krajše vsebine šteti, da nagrada za to storitev ni zajeta v tar. št. 37, po kateri se odmerjajo nagrade v postopku o prekršku, zlasti pa ne s pojasnilom, da bi tak predlog zagovornik lahko podal na naroku za zaslišanje obdolženca. Sodišče prve stopnje bi tako moralo priznati nagrado za predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja v celotni priglašeni višini 300 točk.
Zagovornik pa utemeljeno graja tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi priglašenih izdatkov po 11. členu OT. Tudi te je sodišče prve stopnje zavrnilo z argumentacijo, da se jih ne da izločiti iz skupnih stroškov. Vendar takemu stališču ni mogoče slediti, saj te stroške zagovornik ni priglasil v določenem znesku za vsak nastali strošek poštnine, fotokopij, telefona ipd., temveč v pavšalni v višini 2% od skupno priglašene nagrade. To pomeni, da bi jih lahko sodišče prve stopnje odmerilo od tiste nagrade, v zvezi s katero je odločilo, da jo je mogoče izločiti iz skupnih stroškov postopka in da je obdolženec upravičen do njenega povračila.
delo v splošno korist - delovni invalid I. kategorije invalidnosti - popolna nezmožnost za pridobitno delo
Pritožbeno sodišče znova izpostavlja, da ni mogoče enačiti zdravstvene zmožnosti za opravo svojega poklica in siceršnjih zdravstvenih zmožnosti za opravljanje kakega drugega dela oz. nalog v splošno korist. Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi IV Ips 72/2015 z dne 15. 12. 2015 izpostavilo, da tudi ugotovitev I. kategorije invalidnosti storilca (sama po sebi) ne izključuje možnosti oprave nalog v splošno korist, v sodbi IV Ips 47/2016 z dne 15. 11. 2016 pa je pojasnilo, da invalidnost I. kategorije ne pomeni nujno, da storilec, ki je razvrščen v to kategorijo, ne more opravljati dela v splošno korist ali v korist lokalne samoupravne skupnosti.
Zaključke o popolni zdravstveni nesposobnosti storilca za opravljanje dela v splošno korist bi tako bilo mogoče sprejeti zgolj na podlagi jasnih in izrecnih pojasnil, zakaj storilec naj zaradi bolezni, ki mu je preprečevala opravljanje dela učitelja in je bila podlaga za invalidsko upokojitev storilca v letu 1992, ne bi bil sposoben opravljati lažjih fizičnih del, kot je sortiranje ali npr. grabiti listja, kositi trave, pometati pločnika, obirati jabolk in podobno. Ker pa je obrazložitev zdravnice, ki je opravila preventivni zdravstveni pregled kljub dodatnim pojasnilom z dne 15. 9. 2017 še vedno preskopa, je po mnenju pritožbenega sodišča zaključek o popolni zdravstveni nezmožnosti storilca za opravo nalog v splošno korist (še vedno) preuranjen in tako odločitev prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka nadomestitve globe temelji na še vedno nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, na kar utemeljeno opozarja tudi storilec v pritožbi, v kateri ponovno izpostavlja kakšna dela je opravljal po invalidski upokojitvi in jih še vedno opravlja.
OZ člen 101, 110, 459, 459-1, 459-2, 468, 468/1, 468/1-2.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - plačilo kupnine - stvarne napake - ugovor neizpolnitve - glavna obveznost - stranska obveznost - zmotna uporaba materialnega prava
Ugovor sočasnosti izpolnitve je mogoče uveljavljati le v zvezi z glavno obveznostjo, ne pa glede stranskih obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014681
ZKP-UPB8 člen 154, 154/2.
predlog za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor nad delavcem - izredni strokovni nadzor
Zmotno je stališče obrambe, da nadzor brez vednosti delavca ni dovoljen. Pravilnik namreč določa, da se nadzor lahko opravi ob vsakem času z rednimi in izrednimi kontrolami.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka iz opravičenega razloga - utemeljen razlog - kriterij krivde - standard nezakrivljenosti - malomarnost stranke - skrbnost stranke
Tožnica ni izkazala vzroka, ki bi upravičeval vrnitev v prejšnje stanje. Pravilno je prvostopenjsko sodišče poudarilo, da je vzrok zamude opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Vrnitev v prejšnje stanje je torej mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Le nezakrivljeno ravnanje stranke, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Zamuda (neudeležitev) naroka je posledica tožničinega malomarnega ravnanja, ko je na obvestilu o preklicu naroka spregledala jasen zapis, da se preklicani narok preloži na drug datum, kar ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
prekinitev postopka - direktor - razrešitev s funkcije - upravni spor - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju
Tožbeni zahtevek izhaja iz delovnopravnega položaja tožnika pri toženki, odločitev o njih pa je odvisna ravno od zakonitosti oziroma nezakonitosti sklepa o razrešitvi, o čemer je v teku spor pred Upravnim sodiščem. Zato odločitev pred tem sodiščem predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v individualnem delovnem sporu, zaradi česar je sodišče prve stopnje spor utemeljeno prekinilo do pravnomočne odločitve Upravnega sodišča RS.