Na tek zastaranja terjatve proti lastniku niso vplivali izvršilni postopki, ki jih je upravnica z namenom izterjave neplačanih stroškov obratovanja, upravljanja in vzdrževanja sprožila proti najemnikom poslovnega prostora.
določitev pripadajočega zemljišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - splošni skupni del - javna cesta - javna cesta na zasebnem zemljišču - kategorizirana javna cesta - občinska javna cesta - dopolnitev izvedenskega mnenja - prehodne in končne določbe ZVEtL-1
Pripadajoče zemljišče k stavbi ne posega v javno cesto, ker do širitve ceste ni prišlo in gre v naravi za zelenico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00018913
ZIZ člen 9, 15, 272. ZPP člen 35. ZS člen 104, 104-1. ZZZDR člen 106.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - stiki - začasna odredba - začasna ureditev stikov - otrokova korist
Sodišče sme primernost staršev za vzgojo in varstvo na podlagi predloga za izdajo začasne odredbe presojati šele, če je predlagatelj verjetno izkazal, da je začasna odredba o vzgoji in varstvu potrebna zaradi konkretne ogroženosti koristi otroka, odločitve pa ni mogoče odložiti do popolne razjasnitve stvari po celovito izvedenem dokaznem postopku ob koncu postopka.
Z izdano začasno odredbo je sodišče vzpostavilo položaj, v katerem bo lahko otrok do končne odločitve v zadevi ohranil povezanost z vsakim od staršev, hkrati pa bodo z natančno določitvijo stikov preprečene konfliktne situacije, ki bi ogrožajoče vplivale na otroka, kakršne so se ob prej nejasno določenih stikih že pojavljale. Pritožbeno sodišče dodaja, da bosta morala starša izkazati razumsko sposobnost pri izvrševanju navedene začasne odredbe in da bo njuna zmožnost prilagajanja koristim otroka nedvomno vplivala na vprašanje končne odločitve v tej pravdni zadevi.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-8, 243. ZDavP-2 člen 49, 49/1, 49/4, 76, 145, 145/1, 145/2, 145/2-2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o zavarovanju - ugovorni razlog
Pritožnik ima sicer prav, da seznam izvršilnih naslovov predstavlja evidenco terjatev, vendar gre za evidenco ne samo zatrjevanih terjatev do dolžnika, gre za evidenco posameznih izvršilnih naslovov. Niti iz določb ZDavP-2 niti iz določb ZIZ ne izhaja, da bi sodišče v postopku izvršbe (zavarovanja) smelo preverjati pravilnost posameznega izvršilnega naslova. Iz tega nadalje izhaja, da lahko dolžnica v postopku zavarovanja ugovarja dovoljenemu zavarovanju iz več razlogov (ki so primeroma navedeni ZIZ). Tako lahko na primer ugovarja opozicijski ugovorni razlog, da obveznosti ni, ker jo je izpolnila pa nastanku izvršilnega naslova ali prej, vendar v času, ko tega ni mogla več pravočasno uveljavljati v tistem postopku. Ker je seznam izvršilnih naslovov dejansko le evidenca le teh, lahko ugovarja tudi, da posamezen izvršilni naslov, ki je vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov, ne obstoji (v tem primeru je trditveno in dokazno breme o nasprotnem na upniku, ki zatrjuje obstoj izvršilnega naslova), ali pa, da tam navedeno ni listina, ki bi bila izvršilni naslov. Seznam izvršilnih naslovov dejansko le poenostavi procesno uveljavljanje posameznih izvršilnih naslovov (v fazi dovolitve izvršbe), kar je nazorno pokazal ta primer, ko ima seznam 1089 zaporednih številk.
Pogodbeno določilo postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom v njegovo jasnost. Ker je bil s sodno poravnavo določen čas plačila in s tem nastop plačilne zamude, tožena stranka ni uspela zasejati dvoma glede obrestovanja terjatve. Namen določitve roka plačila je ravno opredelitev zamude, katere posledica so zamudne obresti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00015991
OZ člen 131, 131/1.. ZDR člen 182, 182/1.. ZDR-1 člen 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda
Toženka je ravnala protipravno, ko je tudi v dnevih, ko sporna dva na delo k toženi stranki nista prišla, lažno registrirala njuno prisotnost na delu istočasno z registracijo svoje prisotnosti, v posledici tega njenega ravnanja pa je tožeči stranki nastala materialna škoda, saj jima je izplačala stroške prevoza na delo in z dela ter prehrane med delom.
sklep o dedovanju - pravnomočnost sklepa o dedovanju - vročitev sklepa o dedovanju - opustitev vročitve - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - pritožba zoper sklep o dedovanju - pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju - stranke zapuščinskega postopka - volilojemnik - ločitveni upnik - zavrženje predloga - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pritožnica ni niti volilojemnica, niti ločitvena upnica, in posledično ni stranka zapuščinskega postopka. Ker ni stranka zapuščinskega postopka, ni podan razlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o dedovanju niti za dovoljenost pritožbe zoper sklep o dedovanju.
vzpostavitev etažne lastnine - lastništvo posameznega dela stavbe - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje družbene lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - prehod lastninske pravice - zahteva za vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja
ZVEtL-1 pridobiteljem posameznih delov stavbe olajšuje ugotovitev in vknjižbo lastninske pravice, saj določa milejše pogoje, kot jih predpisuje Zakon o zemljiški knjigi. Če so v ZVEtL-1 zahtevani pogoji izkazani, sodišče v odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine za lastnika posameznega dela določi pridobitelja; če zahtevanih predpostavk ne izkaže nihče, pa ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika.
ZVEtL-1 ne omogoča rešitve, po kateri bi sodišče ugotovilo, da lastnik posameznega dela ni znan, ter izbrisalo obstoječo vknjižbo lastninske pravice oziroma jo razglasilo za neučinkovito.
ZVEtL-1 zemljiškoknjižnemu lastniku omogoča, da zahteva vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja. Dejstvo, da je lastninska pravica prešla na drugo osebo, mora zemljiškoknjižni lastnik izkazati na enak način, kot bi moral obstoj svoje lastninske pravice izkazati dejanski etažni lastnik.
ZLNDL člen 2. ZVEtL-1 člen 43, 43/1. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 37. ZTLR člen 12.
pravica uporabe - dejanska uporaba nepremičnine - oddaja zemljišča v družbeni lastnini za gradnjo - gradbeno dovoljenje - zamenjava zemljišč
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne pravne podlage za pridobitev lastninske pravice (niti pravice uporabe) na zemljišču, temveč le podlago za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, na katerem so lastniki stavbe po materialnem pravu (npr. upoštevajoč pri tem npr. pravila Občega državljanskega zakonika - ODZ, ZTLR, ZLNDL ali kakšnega drugega predpisa) pridobili in zadržali lastninsko pravico.
V skladu z utrjenim stališčem sodne praske je pravico uporabe pridobila tudi oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, izvedla gradnjo in objekt uporabljala.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Z vročitvijo odpoved začne učinkovati, vendar pa to ne pomeni, da je odpoved podana šele takrat, ko je delavcu vročena. Za presojo pravočasnosti odpovedi ni odločilno, kdaj je bila odpoved vročena, ampak kdaj je bila podana s strani delodajalca. Že s poskusom vročanja odpovedi preko izvršitelja spornega dne je tožena stranka dokazala podajo odpovedi znotraj subjektivnega roka.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a. ZPSPP člen 26, 26/1, 28.
izvršba - izpraznitev poslovnega prostora - najemna pogodba po ZPSPP - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - odstop od najemne pogodbe - sodno uveljavljanje odstopa
Po posebnih pravilih Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih mora najemodajalec s tožbo oziroma predlogom za izdajo izpraznitvenega naloga, s katerim uveljavi odpovedno pravico, zahtevati (uveljaviti svojo pravico), da sodišče najemniku naloži izpraznitev poslovnega prostora ali poslovne stavbe, ki je predmet najema, in njeno vrnitev najemodajalcu. Zato notarski zapis take najemne pogodbe ni ustrezen izvršilni naslov za prisilno izpolnitev obveznosti najemnika vrniti poslovni prostor.
napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - vpis v zemljiški knjigi - verjetnost pravice - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Po ustaljeni sodni praksi je v primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016945
OZ člen 58, 925.
zavarovalna pogodba - zavarovalna polica - pisna oblika pogodbe - kršitev obličnosti pogodbe - konvalidacija ustno sklenjene in realizirane pogodbe - konvalidacija pravnega posla - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje - teorija realizacije - realizirana pogodba - nerazumljiva vloga - spor majhne vrednosti
Sodišče je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajalo zavarovalno razmerje, da sta sklenili polici dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta bili veljavno sklenjeni, kljub temu, da jih toženec ni podpisal. Ugotovilo je namreč konvalidacijo pogodb na podlagi realizacije.
Tožena stranka svoje terjatve ni pobotala s tožnikovo zunaj sodnega postopka, temveč je uveljavljala pobotno terjatev kot dopusten procesni ugovor, za katerega določba 136. člena ZDR-1 ne velja in ga ne omejuje.
ZIZ člen 9, 9/2, 272. ZPP člen 5, 411, 411/1, 411/3. ZZZDR člen 129.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - ogroženost otroka - porazdelitev preživninskega bremena - družinski standard - nujno preživljanje - načelo kontradiktornosti - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki je oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med pravdnim postopkom, katere namen je v olajšanju položaja otroka, ko je ta tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnosti sodbe.
Izjemnost instituta regulacijske začasne odredbe, ki mora ostati omejena le na nujne primere, se mora izražati tudi pri začasnih odredbah glede preživljanja. Kriterij za določitev preživnine ne bi smel biti porazdelitev preživninskega bremena glede na ugotovljene potrebe otrok in zmožnosti vsakega od staršev (129. člen ZZZDR), pač pa kršitev preživninske obveznosti starša, zaradi česar je preživljanje otroka ogroženo.
Vsebinski kriterij za določitev višine preživnine pri regulacijskih začasnih odredbah ni (tako kot v sodbi) ustrezen življenjski standard, pač pa nujno preživljanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015382
OZ člen 6, 6/1, 336, 336/1, 346, 360, 574, 574/2. ZPP člen 72, 72/2.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - zastaranje - zapadlost terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - izločitev sodnika - prepozen predlog
Tožnik bi lahko zahteval vrnitev posojila že takrat, ko je mogel in moral vedeti, da se toženec z njegovim posojilom ne bo lotil načrtovanega projekta. Pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin in dejstvo, da toženec te pravice ni izkoristil, nimata vpliva na zapadlost toženčeve terjatve in na začetek teka zastaralnega roka. Tudi ni pomembno, ali in kdaj je bil toženec sam pripravljen vrniti posojilo, medtem ko zatrjevanega dogovora o odlogu vračila posojila tožniku ni uspelo dokazati.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje - zmota - nedopustna grožnja
Kot je tožnica sama izpovedala, se je zavedala, da ji bo s podpisom sporazuma prenehalo delovno razmerje. To je ključno dejstvo spora. Navedeno sta potrdila tudi oba sodna izvedenca psihiatrične stroke. Ker je bila sposobna razumeti pomen svojega ravnanja in izraziti svojo voljo, neutemeljeno navaja, da podpisa sporazuma ni mogla zavrniti.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015125
ZD člen 2, 132, 145, 145/1, 192. ZDen člen 78. OZ člen 125, 125/2.
uporabnina za nepremičnino - zapuščina - predmet zapuščine - oddajanje premoženja v najem - najemnina - začasni skrbnik zapuščine - splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki - univerzalni pravni naslednik
Predmet dedovanja in s tem predmet zapuščine je samo tisto premoženje oziroma tiste premoženjske pravice, ki jih je pokojnik imel v trenutku smrti, ne pa premoženje, ki je nasta(ja)lo kasneje, četudi vir tega premoženja predstavlja stvar (nepremičnina oziroma njen solastniški del), ki sodi v zapuščino. Denarni zneski oziroma dohodki iz oddajanja tega premoženja v najem kasneje (po smrti zapustnika) niso del zapuščine in to tudi ne morejo postati.
SPZ člen 26, 26/1, 31, 33, 33/1, 33/2. OZ člen 583, 583/3.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - posestno varstvo - pravica do posesti - prekarij - imetnik - posestnik - dejanska oblast nad stvarjo
Tožniki niso zgolj imetniki, ki naj bi izvrševali dejansko oblast nad spornimi nepremičninami za toženko (prvi odstavek 26. člena SPZ). Celo če bi bila njihova posest res pridobljena s silo ali na skrivaj, kot poskuša prikazati toženka, se na to dejstvo ne bi mogla več uspešno sklicevati, saj se očitno ni pravočasno poslužila dovoljene samopomoči (drugi odstavek 33. člena v zvezi z 31. členom SPZ).
Za prekarij kot posebno vrsto posodbenega razmerja iz tretjega odstavka 583. člena OZ gre takrat, ko nista določena ne čas trajanja uporabe in ne namen uporabe. Dejansko stanje v obravnavanem primeru je drugačno, kot pravilno ugotavlja izpodbijani sklep. Ker pravdni stranki nista v prekarističnem razmerju, tožnikom ni mogoče odrekati zahtevanega posestnega varstva.
Tožena stranka stroškov v postopku ni priglasila, pač pa je priglasila stroške tožeča stranka v tožbi. Prvostopenjsko sodišče je pri oceni in odmeri stroškov upoštevalo stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka in jih štelo za stroške tožene stranke ter jih naložilo v plačilo tožeči stranki, kar tožeča stranka v pritožbi pravilno izpodbija.