prepozna pritožba - pritožbeni rok - pritožba, vložena po izteku roka - vročanje - fikcija vročitve - osebna vročitev
Ker pritožnik v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju pošiljke na pošti ni dvignil, se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena s pretekom zadnjega 15. dne. Pritožbeni rok je pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijanega sklepa in se je iztekel 17. 5. 2018. Pritožba, ki jo je nasprotni udeleženec vložil naslednji dan, 18. 5. 2018, je zato prepozna.
načelo enkratnega plačila sodne takse - stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče - plačilo sodne takse - vštetje že plačane sodne takse
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je že plačano takso za postopek v individualnih delovnih sporih premoženjske narave vštelo ter tožniku v plačilo naložilo le razliko, saj sodna taksa za predmetni pravdni postopek še ni bila v celoti plačana.
predlog za izdajo začasne odredbe - sklep o zavarovanju - začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - izostanek odgovora na ugovor - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb - presoja utemeljenosti ugovora - presoja celotnega procesnega gradiva strank - uporaba 58. člena ziz v postopku zavarovanja
Pritožba ima prav, da tudi ob odsotnosti odgovora na ugovor navedb v njem ni mogoče šteti za resnične na ta način, da bi si sodišče zatiskalo oči pred procesnim gradivom, ki je bilo predloženo v okviru predloga za izdajo začasne odredbe, pri čemer se bodo štele za resnične le vse tiste navedbe v ugovoru, s katerimi trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe, ni v nasprotju.
Dolžnikove navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi o dejstvih, ki preprečujejo izvršbo, bo sodišče, skladno s prvim odstavkom 58. člena ZIZ, štelo za resnične, saj le-te, kot je zgoraj navedeno, ne nasprotujejo trditvam iz predloga, medtem ko dolžnikove navedbe v ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe, ki nasprotujejo trditveni podlagi iz upnikovega predloga za začasno odredbo, sodišču ne dovoljujejo spregledati procesnega gradiva, ki ga je upnik predložil v predlogu za izdajo začasne odredbe. Za resnične se lahko štejejo le tiste ugovorne navedbe, ki ne nasprotujejo trditveni podlagi iz predloga za začasno odredbo, sicer pa mora sodišče upoštevati procesno gradivo obeh strank in na njegovi podlagi presojati utemeljenost ugovora zoper izdano začasno odredbo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 49, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada in stroški za izvedensko delo - stroškovnik - zahtevnost izvida in mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja
Res sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo števila strani spisa, kar pa ni onemogočilo preizkusa izpodbijanega sklepa, saj se je sodišče sklicevalo na stroškovnik izvedenca, kjer je navedeno tako število strani spisa kot tudi zdravstvene dokumentacije, to dejstvo pa je jasno zaznavno že na podlagi vpogleda v konkretni spis.
SPZ člen 69, 70. ZGO-1 člen 16. ZEN člen 81, 81/10.
postopek za delitev solastnine - fizična delitev stvari - civilna delitev stvari - vzpostavitev etažne lastnine - črna gradnja - legalizacija gradnje
SPZ in ZNP, ki urejata delitev nepremičnin, glede predmeta delitve nimata posebnih določb - ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Nepremičnino je zato sodišče dolžno razdeliti v stanju, v kakršnem je. Navedeno pomeni, da legalizacija spornega (dela) nepremičnine ni pogoj za izvedbo delitve solastne nepremičnine v naravi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014201
KZ-1 člen 160, 160/1, 283, 283/1, 288. ZKP člen 358, 358-3, 392, 392/5.
kaznivo dejanje krive ovadbe - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - poseg v čast in dobro ime - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - kazenska ovadba - direktni naklep - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - oprostilna sodba
V svojem pisanju zoper sodbo, poimenovanem "Prijava kaznivega dejanja in zahteva za varstvo zakonitosti", je obdolženec izrazil samo to, kako je razumel vodenje postopka v zvezi z vloženo zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa. Obdolženi je bil prepričan o storjenih procesnih napakah v zvezi z njegovo zahtevo za sodno varstvo. Po oceni pritožbenega sodišča zato obdolžencu ni mogoče očitati, da je vedel, da sodnica ni storila kaznivega dejanja po 288. členu KZ-1, kar pomeni, da direktnega naklepa obdolžencu ni mogoče dokazati.
Zaradi spremenjenega opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu pritožbeno sodišče ni moglo opraviti presoje, ali je obdolženi storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00014499
OZ člen 132, 182, 478, 490, 494. ZGO-1 člen 197.
nakup in prodaja nepremičnin - premoženjska škoda - pravno priznana premoženjska škoda - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - zmanjšanje premoženja - gotova bodoča škoda - pravna napaka prodane stvari - legalizacija objekta - zahtevek za znižanje kupnine
V primeru, ko kupcema nepremičnin škoda še ni nastala, ker gradbenega in uporabnega dovoljenja nista pridobila in jima tudi stroški v zvezi s tem še niso mogli nastati, še ni prišlo do zmanjšanja njunega premoženja. Prav tako ne moremo govoriti o bodoči gotovi škodi, saj ni gotovo, da bosta za legalizacijo objekta poskrbela in tudi ne, da jima bodo pri tem nastali stroški v višini, kot je prisojeni znesek odškodnine. Ker ne gre za pravno priznano škodo, niso izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pritožbe - neplačilo sodne takse - nastop posledic - pravnomočen plačilni nalog - pravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - vročitev odločbe o pritožbi
Predpostavka za nastop posledice, da se pritožba šteje za umaknjeno, je potek roka za plačilo sodne takse, rok pa lahko začne teči (in torej tudi poteče) šele po vročitvi pravnomočne odločitve o ugovoru zoper plačilni nalog stranki.
Tako toženčeva denarna odškodnina kot nadomestilo za izgubljeni dobiček, ki je posledica izgube dohodka iz dejavnosti1, kot nadomestilo za izgubljeno korist v postopku denacionalizacije2, sta obdavčljiva dohodka. Toženec kot upnik je bil upravičen do neto zneska, tožeča stranka kot dolžnik pa je morala od naloženega bruto zneska odvesti akontacijo davka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00018902
ZDen člen 88. ZOR člen 108, 154, 158, 206, 206/3, 361, 376. SZ člen 117. OZ člen 1060. ZPP člen 214, 214/2.
privatizacija stanovanj po SZ - odškodninska odgovornost - deliktna odškodninska odgovornost - denacionalizacija - kupoprodajna pogodba - nična pogodba - odškodninska odgovornost za sklenitev nične pogodbe - dolžna skrbnost - krivda - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - nastanek škode - škodni dogodek - pozitivni pogodbeni interes - tržna vrednost - solidarna odškodninska odgovornost - sopovzročitev škode - zastaranje - objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaranja
Pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nične pogodbe, odgovarja svojemu sopogodbeniku za škodo, ki mu nastane zaradi ničnosti pogodbe, če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti.
Obstoj škode v obravnavanem primeru odraža korist, ki bi jo tožnica prejela iz pogodbe, če ne bi bilo protipravnega in krivdnega ravnanja njenih povzročiteljev. Gre za pozitivni pogodbeni interes, ki v obravnavanem primeru predstavlja tržno vrednost spornega stanovanja. Če ne bi bilo škodnega ravnanja tožencev, bi tožnica za isti denar lahko kupila kakšno drugo stanovanje na trgu in ga danes imela v lasti. Kriva pogodbena stranka mora poštenemu sopogodbeniku zagotoviti tak položaj, v katerem bi se nahajala, če pogodba ne bi bila nična.
Nastanek škode ni vedno istočasen s škodnim dogodkom. Tožnici je škoda dokončno nastala šele z vrnitvijo obravnavanega stanovanja denacionalizacijski upravičenki v last. Pred to odločitvijo sodišča namreč ni bilo jasno, ali bo stanovanje kljub temu, da je denacionalizacijski postopek v teku, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, saj bi se denacionalizacijski postopek lahko končal z zavrženjem ali zavrnitvijo denacionalizacijskega zahtevka. Šele takrat so se torej izpolnile vse predpostavke odškodninske obveznosti, šele takrat se je rodila odškodninska tožba zoper oba povzročitelja škode. Ugovor zastaranja zato ni utemeljen.
Izvedeniško poročilo (po mnenju izvedenca) vsebuje bistvene sestavine elaborata, a to udeležencem ne odvzema pravice, da se seznanijo in izjavijo o celotnem elaboratu, ki vsebuje še tehnične podatke, izračune površin, seznam koordinat in prikaz parcel s spremembami. Ker pritožniku (enako pa velja za ostale udeležence) to ni bilo omogočeno, je pritožbeni očitek v smeri posega v pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00014208
ZIZ člen 272. ZPP člen 411. ZZZDR člen 106, 106/2, 106/4.
določitev stikov med staršem in otrokom - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - začasna ureditev stikov - ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - pravica do izjave - bistvena kršitev procesnih določb - vročanje po faksu - dejanski prejem sodne pošiljke - vročitev zapisnika z naroka - oprava dejanja po preteku roka - največja otrokova korist - začasna odredba po uradni dolžnosti - medsebojna povezanost - ločeno življenje - delitev sorojencev
Prvo sodišče ni izdelalo prepisa zvočnega posnetka v sicer instrukcijskem roku in ga nasprotnemu udeležencu ni vročilo v pritožbenem roku, saj ga je prejel šele 10. 5. 2018. S tem mu je bila kršena pravica do izjave, saj ob sestavi pritožbe ni razpolagal z zapisnikom o naroku 24. 4. 2018, na katerem je bil izveden dokaz z zaslišanjem delavk CSD, zaradi česar ni imel možnosti učinkovitega izjavljanja v okviru pritožbenega postopka.
Z vidika zagotavljanja največje koristi otrok je potrebno, da prvo sodišče po uradni dolžnosti (če ne bo v tej smeri nobenih procesnih dejanj udeležencev) z začasno odredbo uredi način izvrševanja stikov med nasprotnim udeležencem in A. tako, da je v stikih udeležen tudi drugi otrok udeležencev B., da se bo čimprej obnovil odnos med bratoma.
Parcialen pristop k reševanju te problematike je v škodo otrok. Zagotoviti je treba, da imata oba starša v očeh njunih otrok enakovreden položaj, kar pomeni, da bi bilo v največjo korist obeh otrok, da bi bila v času stikov na podlagi začasnih odredb v obeh zadevah (s tega vidika bi bila najbolj smotrna združitev zadev za skupno obravnavanje) otroka ves čas skupaj, in sicer po eno uro z vsakim od staršev.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlog - opustitev plačila predujma
Sodišče ugotavlja, da toženec z večino pritožbenih navedb izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, to je dejstva v zvezi z višino ugotovljene škode na vozilu oškodovanke, kar pa ne more biti predmet pritožbenega preizkusa v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 7, 337, 337/1.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - pomanjkljiva trditvena podlaga - prepozne trditve
Regulacijsko začasno odredbo je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi v kasnejši sodni odločbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. V obravnavni zadevi pa z ugoditvijo predlogu za začasno odredbo za toženca vzpostavitev prejšnjega stanja že po naravi stvari same ne bi bila več mogoča.
regres zavarovalnice - izguba pravic iz obveznega zavarovanja - splošni zavarovalni pogoji - zapustitev kraja nesreče - soodgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Toženec v pritožbi niti ne zanika več, da na kraju nesreče ni nudil podatkov o zavarovanju, zato je pravilen in zakonit tudi sklep, da je glede na določbe splošnih pogojev tožnice izgubil svoje pravice iz obveznega zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00014850
ZPP člen 185, 185/2, 286, 287, 287/2, 337. ZD člen 29, 31, 46. OZ člen 533.
darilo zapustnika - darilni namen - zavrnitev dokaznih predlogov - uporaba tujega stanovanja - brezplačna uporaba stanovanja - vrednost darila - objektivna sprememba tožbe - privolitev v spremembo tožbe - spustitev toženca v obravnavanje po spremenjeni tožbi
Če nekdo brez plačila uporablja tuje stanovanje, je redno vzdrževanje in plačevanje stroškov, ki z uporabo nastajajo, življenjsko logično - celo najemnik (ki za uporabo plačuje) je dolžan nositi določene stroške vzdrževanja in uporabe.
Zapustnica se je s tem, ko je prvi toženki dovolila uporabljati stanovanje, odpovedala delu svojih upravičenj izhajajočih iz lastninske pravice in jih prenesla na prvo toženko, ta pa je bila s tem okoriščena, saj je (čeprav ni bila njegova lastnica) stanovanje uporabljala, za uporabo pa ni plačevala.
S tem, ko je stanovanje uporabljala, zanj pa uporabnine ali najemnine ni plačevala, je bila za vrednost, ki jo predstavlja neplačana uporabnina oziroma najemnina, obdarjena.
ureditev meje - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - dokazna ocena - priposestvovanje - pravna podlaga - sklicevanje na drugo vrsto pravne podlage
Ker pa je bilo med strankama sporno, kakšen je bil obseg prenesene lastninske parcele, je sodišče to (relevantno) dejstvo pravilno ugotavljalo skozi prizmo pravil priposestvovanja, za kar je imelo tudi ustrezno trditveno podlago, nasprotno pritožbeno stališče pa je zmotno.
oprostitev plačila sodne takse - redna brezplačna pravna pomoč
Šesti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da ne glede na določilo prvega odstavka 11. člena ZST-1, da je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013849
ZKP člen 307, 307/2.
odreditev pripora - sum storitve kaznivega dejanja - zaslišanje obdolženca
Ugotovitev o utemeljenosti suma z obdolženčevim zagovorom kot procesnim (formalnim) dejanjem ni pogojena. Ne v rednem in še manj v skrajšanem kazenskem postopku.
ZVPot-UPB1 člen 1, 22, 23, 24, 24/2. OZ-UPB1 člen 3, 86, 372, 372/1. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9.
finančni lizing - ničnost pogodbe - zakon o varstvu potrošnikov - valutno tveganje - valutna klavzula v CHF
O veljavnosti kreditnih (in tem podobnih) pogodb, ki so jih banke in druge finančne organizacije sklepale s potrošniki, katerih obveznosti se glasijo na zneske v CHF, je mogoče odločati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Sodišče prve stopnje je po pravilnih ugotovitvah, da je v danem primeru pogodbo o finančnem leasingu nepremičnine sklenil tožnik, ki je ekonomski strokovnjak, z izkušnjami tudi v bančništvu, zaradi česar se je zavedal pomena valutne klavzule, na drugi strani pa v času sklenitve pogodbe 25. 3. 2004 ni bilo objektivnih znakov ali subjektivnega pričakovanja toženke, da bo vrednost CHF v pogodbenem času znatno narasla, tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev ničnosti pogodbe, ki bi naj bila podana zaradi nepoštenega pogoja vezanosti tožnikove obveznosti na vrednost CHF, utemeljeno zavrnilo.