odškodnina za nepremoženjsko škodo - nova škoda - dokaz z izvedencem - umik dokaznega predloga - nedokazan obstoj vzročne zveze
Tožeča stranka je umaknila dokazni predlog, da se v postopku postavi izvedenec medicinske stroke, predlagala pa je tudi, da sodišče prve stopnje odloči na podlagi do takrat izvedenih dokazov. Enako izjavo je dala tudi tožena stranka. Pritožba zato neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaz z izvedencem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00015889
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 357. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 99, 99/2. ZIZ člen 38, 38c, 93, 289, 293. OZ člen 131, 378, 299, 299/1.
odškodninska odgovornost izvršitelja - poplačilo upnikov iz stečajne mase - prodaja vrednostnih papirjev - plačilo stroškov stečajnega postopka - posredniška provizija - borza vrednostnih papirjev - borzna posrednica - stečajna masa - izvršilni stroški - krivdna odškodninska odgovornost - zmanjšanje premoženja - profesionalna skrbnost - sodni izvršitelj kot stranka v postopku - prekinitev postopka - osebni stečaj fizične osebe - stečajni postopek nad dolžnikom - izdaja odločbe sodišča druge stopnje - sprememba pravilnika - kasnejša sprememba predpisov - zastavni upnik - prekoračitev zahtevka
Tožnica je upravičena do nakazila celotne kupnine za na borzi prodane delnice in ne le do zneska, zmanjšanega za stroške posredniške provizije. Ker si je toženec brez pravne podlage zadržal del kupnine, je prekršil svojo profesionalno skrbnost, zato tožnici odgovarja za nastalo škodo oziroma zmanjšanje njenega premoženja.
Zoper toženca je bil začet postopek osebnega stečaja. Z navedenim dnem je prišlo do prekinitve postopka. Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko je toženec vložil pritožbo in je že potekel tudi rok za toženčev odgovor na tožničino pritožbo, je sodišče druge stopnje ob upoštevanju drugega odstavka 207. člena ZPP po seji senata izdalo odločbo, saj s tem niso v ničemer ogrožena procesna upravičenja strank.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-6, 95, 95/4. ZST-1C člen 26. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3.
stroški kazenskega postopka - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - kriteriji za popolno oprostitev
Ker je oškodovanka kot tožilka predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse vložila pred začetkom uporabe novele ZST-1C, se v postopku odločanja o tem predlogu uporabljajo določbe ZST-1 pred novelo. Ta pa je za celotno taksno oprostitev določal drugačne kriterije.
izvensodna poravnava - ničnost poravnave - plačilo davkov in prispevkov
Delodajalec kot plačnik je davke in prispevke dolžan prenesti v državni proračun oziroma v proračun samoupravnih lokalnih skupnosti ali pristojnim zavodom, kot je predpisano z zakoni. Za drugačen način plačila davkov in prispevkov se delavec in delodajalec ne moreta in ne smeta dogovoriti. Zato je v celoti pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stranki glede plačevanja davkov in prispevkov ne moreta prosto razpolagati.
Ker sta stranki v sklenjeni izvensodni poravnavi zapisali, da se znesek iz naslova davkov in prispevkov plača tožencu oziroma njegovemu odvetniku, je takšna poravnava skladno s prvim odstavkom 86. člena OZ nična, saj nasprotuje ustavi in prisilnim predpisom.
funkcionalno zemljišče k stavbi - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek po ZVEtL - splošni skupni del - katastrski podatek - zasebna lastnina - javna lastnina - javna cesta - pravica do uporabe - odločba o pravici - daljše trajanje
ZVEtL-1 na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugimi, ampak jim je ustrezno težo dolžno dati sodišče ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera.
Prostorski akt, ki izvira iz obdobja po zgraditvi obravnavanih stavb, ne more predstavljati akta, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena.
Dejstvu, da ne obstaja odločba o dodelitvi sporne nepremičnine v uporabo, utemeljeno ni bila pripisana odločilna teža, saj je zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe, že po samem zakonu sodilo k stavbi.
skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti - formalno obstoječa zakonska zveza - družbena pogodba (societas)
Prej sklenjena in obstoječa zakonska zveza je zakonska ovira za sklenitev nove zakonske zveze, torej tudi za nastanek pravno priznane zunajzakonske skupnosti. Nove zakonske zveze ni dovoljeno skleniti, dokler prejšnja zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena (20. člen ZZZDR). Zakonska zveza, sklenjena v nasprotju z 20. členom ZZZDR, je neveljavna (32. člen ZZZDR). Dejstvo, da je bila toženka v času, ko naj bi s tožnikom živela v skupnosti, poročena, je torej pravno relevantno. Glede na določila 20. in 51. člena ZZZDR pravdni stranki, v primeru obstoja zakonskega zadržka za veljavno sklenitev zakonske zveze, ne moreta pridobivati skupnega premoženja. Takšna odločitev bi bila v nasprotju s kogentnimi določbami ZZZDR, ki urejajo predpostavke instituta skupnega premoženja, in kot taka materialnopravno napačna.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje grožnje - preizkus pravilnosti dokazne ocene - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Kršitev kazenskega zakona namreč vselej predpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakon ni uporabilo oziroma ga je uporabilo napačno, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da imata obdolžencu očitani kaznivi dejanji, kot sta opisani in izhajata iz izreka napadene sodbe vse zakonske znake kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Glede na navedeno se v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz člena 372/1 ZKP pokaže kot neutemeljen.
domneva umika tožbe - izostanek z naroka za glavno obravnavo - preložitev naroka - prošnja za preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - opravičilo izostanka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - predložitev dokazil - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - službena pot - neodložljive obveznosti - opravljanje procesnih dejanj po pooblaščencu
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti razlog za opravičilo izostanka konkretiziran in podprt s konkretnimi, prepričljivimi in razpoložljivimi dokazi. Tožeča stranka temu ni zadostila, saj je pavšalno navedla, da gre za neodložljivo obveznost v tujini, prav tako pa tudi ni predložila nobenega dokazila. Poleg tega ne gre spregledati, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke vsaj dva meseca pred narokom vedel, da ima na navedeni dan narok na sodišču, tako da bi lahko svojo morebitno odsotnost v tujini prilagodil obveznostim na sodišču ali pooblastil ustrezno osebo za zastopanje tožeče stranke na sodišču.
stvarna pristojnost - odločanje o stvarni pristojnosti po uradni dolžnosti - narava tožbenega zahtevka - navedbe v tožbi - posojilna pogodba - škoda, ki jo povzroči delavec v zvezi s svojim delom - predhodno vprašanje
Stvarna pristojnost za odločanje o tožbenem zahtevku se presoja po vseh trditvah, ki jih v zvezi z njegovo pravno naravo (podlago) poda tožeča stranka.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - priobčitev glasbenih del - male avtorske pravice - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - uporaba tarife - tarifa SAZAS - višina tarife - neupravičena pridobitev - primerno nadomestilo - pravna podlaga - pravna praznina
Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča RS in vseh nespornih okoliščin primera presodilo, da je najbolj primerno in ustrezno nadomestilo za sporno obdobje tâko, kot ga je toženka plačevala tožniku pred odpovedjo pogodbe, torej v skladu z njo, to pa je 3,85 % od ustvarjenega prihodka.
razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - ureditev stikov - določitev preživnine - otrokova korist - izvedensko mnenje - mnenje otroka - preživninske obveznosti staršev do otrok - sposobnosti preživninskega zavezanca - časovne meje pravnomočnosti - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Deklica je bila s sodno poravnavo zaupana v skupno starševstvo, ki zaradi napetosti in sovražnega odnosa med staršema deklici ni več v korist.
Obe izvedenki sta ugotovili, da so lastnosti obeh staršev take, da imata oba ustrezne starševske kapacitete in nobeden od njiju zaradi svojih osebnih lastnosti kot roditelj ni neprimeren. Vendar sta menili obe izvedenki, da bi bilo bolje, če bi imela deklica v prihodnje domicil pri materi, z očetom pa bi imela natančno določene stike. Dodelitev deklice materi bi po mnenju izvedenke B. na deklico pozitivno vplivala v smislu večje psihološke stabilnosti in razbremenitve, dodelitev očetu pa bi bila zanjo čustvena obremenitev, še večja depresivnost oziroma dodatna čustvena nestabilizacija. Pomembno je tudi, da je deklica izrazila svojo željo in bi predodelitev očetu pomenilo, da se dekličine želje ne upošteva in da njeno mnenje ni vredno. Sodišče je pri dokaznem ocenjevanju izvedenskega mnenja kot bistveno upoštevalo tudi, da je izvedenka ugotovilo, da deklica materi zaupa o svojih čustvih in občutkih in stiskah, očetu pa se tega ne upa storiti. Poleg tega se A. v očetovi družini ne počuti sprejeto in se ne počuti kot del družine, je pa izvedenka izrazila optimizem, da bi se to lahko popravilo z rednim izvajanjem stikov. Na podlagi navedenega je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je v A. največjo korist, da se zaupa v varstvo in vzgojo materi.
Prvostopenjsko sodišče je lahko (pri odločanju o preživnini) upoštevalo le tista dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave na prvi stopnji (časovne meje pravnomočnosti), zato bodočega dejstva (dekličin začetek obiskovanja vrtca) sodišče ni moglo upoštevati.
Po določilu 413. člena ZPP lahko sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Pritožbeno sodišče se zato ni spuščalo v presojo o tem, s kakšnim delom zahtevka je uspela katera od pravdnih strank. Sprememba sporazuma o dodelitvi deklice v skupno starševstvo je bila v interesu obeh pravdnih strank, predvsem pa v korist deklice. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.
Nekonkretizirano, pavšalno prerekanje dejstev, zatrjevanih s strani nasprotne stranke, ki je zadostila svojemu trditvenemu bremenu, predstavlja molče priznano dejstvo.
Oškodovancu pripada odškodnina v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.
Pri oceni izgubljenega dobička gre za korist, ki bi jo upnik pridobil, ko ne bi bilo dolžnikovega škodnega dejanja. Določitev njegove višine izhaja iz izračunanja koristi, ki bi jih upnik imel, ko bi se dogodki normalno razvijali na temelju utemeljenih in razumnih pričakovanj, če bi bila obveznost izpolnjena.
Ker toženka višini zatrjevanega izgubljenega dobička ni ugovarjala in ker je bilo tožnikovo utemeljeno pogodbeno pričakovanje s toženkino kršitvijo pogodbe izjalovljeno, je zahtevek za plačilo dobička utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018911
ZNP člen 36, 36/1, 37, 134. ZEN člen 39, 39/6. ZPP člen 11.
postopek za sodno ureditev meje - izvedenec geodetske stroke - predujem za izvedenca - rok za plačilo predujma - prepozno plačilo - plačilo predujma za izvedenca po poteku roka - domneva umika predloga - ustavitev postopka - sodni rok - prekluziven rok - procesna dejanja strank - načelo ekonomičnosti postopka
Namen sodnih rokov je v zagotavljanju pospešitve postopka in je dosežen le, če sodišče po poteku roka že izda predvideno sankcijo. Če tega še ne stori, stranka pa - čeprav prepozno - naloženo ji procesno dejanje opravi, razlogov za izrek predvidene sankcije za njeno zamudo ni več. Sodišče prepozno opravljeno procesno dejanje lahko upošteva.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 19, 19/1, 19/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
ugovor stvarne nepristojnosti - pristojnost delovnega sodišča - stvarna pristojnost delovnega sodišča - sporazum o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja - ustalitev pristojnosti
Res je nenavadno, da se je okrajno sodišče za stvarno nepristojno izreklo šele več let po vložitvi tožbe in celo po tem, ko je že opravilo prvi narok za glavno obravnavo. Vendar ZPP časovnih meja za odklonitev pristojnosti za okrajna sodišča ne določa, pač pa jih določa (le) za okrožna sodišča, kadar se izrekajo za nepristojna v zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč (drugi odstavek 19. člena ZPP). Obratno bi sicer lahko prišlo do absolutno bistvene kršitve določil postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko bi sodišče odločalo o zahtevku, za katerega bi bilo stvarno pristojno višje oziroma drugo sodišče.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - stroški odgovora na predlog za odlog - pravica do izjave v postopku - izvršba na nepremičnini - načini prodaje - odredba - pravno sredstvo
Odgovor na predlog za odlog je upnik podal na izrecen poziv sodišča, ki mu je za odgovor določilo tudi rok. Drži sicer, da ZIZ izrecno ne govori o odgovoru na predlog za odlog izvršbe, vendar pa ima upnik pravico na predlog za odlog odgovoriti že zaradi zagotavljanja pravice do izjave. Odgovor na predlog za odlog mora sodišče pri svoji odločitvi upoštevati, saj ima upnik pravico nasprotovati dolžnikovim navedbam in dokazom, podati svoje navedbe in dokaze, nenazadnje pa se upnik z odlogom lahko tudi strinja. Zato ne drži stališče sodišča prve stopnje, da odločitev sodišča prve stopnje odvisna le od zatrjevanja in dokazovanja pogojev za odlog s strani dolžnika. Tudi glede predloga dolžnika za odlog izvršbe velja, da se neprerekana dejstva štejejo za dokazana. S prejemom poziva na izjavo o predlogu upnik upravičeno domneva, da sodišče v predlogu za odlog izvršbe navedena dejstva šteje za pravno relevantna in da ga bodo v primeru opustitve odgovora zadele negativne posledice ter svojih pravic v postopku brez odgovora na tak predlog ne bo mogel zavarovati. Dolžnika s predlogom za odlog nista uspela, postopek izvršbe pa se bo nadaljeval brez zastojev. Glede na vse navedeno so upnikovi stroški odgovora na tak, neutemeljen predlog, objektivno potrebni za izvršbo.
Predloga glede načina prodaje nepremičnin ZIZ ne predvideva. Stranka lahko da pobudo glede načina prodaje, nima pa predloga v smislu pravovarstvenega zahtevka. Način prodaje je stvar vodenja postopka, zato sodišče ne odloča s sklepom temveč z odredbo. Zoper odredbo pa ni pritožbe. Po podatkih spisa je dana zadeva v fazi, ko druga dražba ni bila uspešna, zato zakon predvideva ustavitev izvršbe. Zoper tak sklep ima upnik možnost pritožbe. Šele v primeru izdaje takega sklepa je predvideno opredeljevanje sodišča prve stopnje do zatrjevanih kršitev, zato je v tej fazi preuranjeno razpravljati o zatrjevanih nepravilnostih.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. SPZ člen 72. ZNP člen 128. ZZK-1 člen 15.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - formalni obstoj zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - tožbeni zahtevek - solastnina - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi
Višji zaslužki iz delovnega razmerja na značaj premoženja kot skupnega ne vplivajo, vplivali bi lahko zgolj na delež posameznega zakonca na tem premoženju.
Z določitvijo deležev na skupnem premoženju na njem ne nastane solastnina, temveč se določi delež na premoženju kot celoti in samo taka celota je nato predmet delitve.
Ugotovitveni zahtevek, kot ga je postavil tožnik (da se ugotovi, da je imel tožnik posest in da ga je toženec na v zahtevku opredeljen način v tej posesti motil), je v motenjskem sporu po mnenju teorije in (novejše) sodne prakse nepotreben, ob upoštevanju 181. člena ZPP pa celo nedovoljen. Pred odločitvijo o zahtevku je sicer potrebno ugotoviti, ali je prišlo do odvzema ali motenja posesti, vendar pa te dejanske ugotovitve sodijo v obrazložitev in ne v izrek.
Tožnik za zahtevek kot ga je postavil (z njim zahteva le odstranitev enega od betonskih zidov z ograjo), nima pravnega interesa. S tako postavljenim zahtevkom namreč tožnik želenega pravnega varstva ne bo dosegel. Vožnje po sporni poti, tudi če bi toženec betonski zid, ki stoji na meji, odstranil ter odstranil tudi navoženo zemljo in teren utrdil, ne bi bile mogoče, saj bi jih preprečeval drugi (na pot) postavljen betonski zid. Tožnik zato z dajatvenim tožbenim zahtevkom, kot ga uveljavlja v tem sporu, ne more uspeti.
stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - izrek sklepa - predlog upravitelja - konkretizacija predloga za izplačilo nagrade stečajnega upravitelja - pritožba upnika
Pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb postopka zaradi nepreizkusljivosti odločitve. V pritožbi je navedel, da se je sodna praksa že večkrat izrekla, da sklepi o soglasju za plačilo stroškov stečajnega postopka, ki se v izreku sklicujejo na predlog upravitelja in ga razglašajo kot njegov sestavni del, niso dopustni. Pritožbeno sodišče se strinja z odgovorom upravitelja, da so te trditve povsem pavšalne, saj ni mogoče ugotoviti, katere primere ima pritožnik v mislih. Zato mu pritožbeno sodišče tudi ne more odgovoriti, ali je šlo v tistih primerih, ki jih je imel v mislih pritožnik, za enako oblikovan izrek kot v konkretnem primeru. Sicer pa gre v konkretnem primeru le za tehnično rešitev pripetega, namesto prekopiranega dela besedila, ki se nanaša na opredelitev vrste stroška in višino stroška, ki je bil predmet odločitve sodišča. Izrek izpodbijanega sklepa je jasen in ne pušča dvoma o vsebini odločitve.
organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo - ponzijeva shema - ponzijeva piramida - denarna veriga
Inkriminacija po prvem odstavku 212. člena KZ-1 se nanaša na denarne verige oziroma piramidne sheme (t.i. ponzijeve sheme), katerih bistvo je, da udeleženci vplačujejo denarne zneske organizatorjem ali drugim, v igro ali dejavnost predhodno vključenim udeležencem, obenem pa pričakujejo izplačila od drugih udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v tako igro ali dejavnost. Opisano veriženje denarnih sredstev je ključna prvina prepovedanih denarnih verig, saj je zanje značilno, da se financirajo z vplačili oziroma vložki novih udeležencev, celotna shema pa se podre, ko zmanjka novih vlagateljev in s tem prilivov novega kapitala, s katerim bi se lahko poplačali drugi, v igro ali dejavnost predhodno vključeni vlagatelji. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da se mora storilec pri izvršitvi tega kaznivega dejanja zavedati in tudi hoteti, da gre pri denarni verigi za igro ali dejavnost, v kateri končni udeleženci plačane denarne zneske izgubijo in je s tega vidika zanje vselej "goljufiva".
Res je sicer, da je bilo predlagateljici s sklepom N 9/2016 naloženo, da nasprotni udeleženki odškodnino za razlaščeni nepremičnini plača v roku 30-tih dni po njegovi pravnomočnosti in da v času vložitve predloga in času, ko je o njem odločalo sodišče prve stopnje, pravnomočnost še ni nastopila. Vendar pa to ne pomeni podlage za zaključek, da nasprotna udeleženka s tem, ko ni sporočila računa, kamor bi ji predlagateljica lahko nakazala odškodnino, ni prišla v upniško zamudo. Obveznost plačati odškodnino namreč ni zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa N 9/2016, ampak najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. To je tudi razlog, da je predlagateljica zamudne obresti dolžna plačati že od takrat dalje. Drugi razlog pa je splošno pravilo, zapisano v 373. členu OZ, ki določa, da upnik predčasne izpolnitve denarne obveznosti ne sme odkloniti. Zgolj to, da je o denarni obveznosti odločeno s sodno odločbo, uporabe tega pravila ne izključuje.