ZIZ člen 29, 29/2, 29/5. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 12.
izvršilni stroški - elektronska vloga
Upnik se utemeljeno sklicuje na Uporabniška navodila za elektronsko vlaganje elektronskih vlog in drugih pisanj preko portala e-sodstvo, podportala e-izvršbe za registrirane in kvalificirane uporabnike Vrhovnega sodišča RS, v zadnjem besedilu z dne 14. 2. 2017. Ti v koraku 5.1.7. Stroški upnika določajo za primer, kolikor stranka vlaga predlog za izvršbo kot pooblaščenec stranke (odvetnik) in zahteva povračilo odvetniških stroškov ter označi kvadratek pri rubriki ″zahtevam vračilo odvetniških stroškov″, da bodo odvetniški stroški (nagrada) priznani v višini, kot jih predpisuje OT.
ZPP člen 188, 188/2, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 347/5.
glavna obravnava v pritožbenem postopku - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega postopka - umik tožbe v pritožbenem postopku - pritožbena obravnava - umik tožbe
Senat višjega sodišča je pri obravnavanju pritožbe ugotovil, da je mogoče bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje (drugi odstavek 347. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato vlogo tožeče stranke z dne 9. 12. 2015 ponovno vročalo toženi stranki in jo pozvalo, da se o njej izjasni, kar je le-ta tudi storila. Na vlogo tožene stranke z dne 2. 11. 2017 je svoje naziranje podala še tožeča stranka.
Umik tožbe je mogoč le do konca glavne obravnave (drugi odstavek 188. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče moralo odločati o celotnem zahtevku.
popravni sklep - sodba s skrajšano obrazložitvijo - poprava napak v izreku sodbe - pobotni ugovor
Po določbi 328. člena ZPP lahko sodnik kadarkoli popravi očitne pisne pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da do poprave očitne napake ne bi smelo priti, ker je tako odločitev (kot je bila pred popravo sodbe) sodišče sprejelo že v sodbi s skrajšano obrazložitvijo.
V skladu s prvim odstavkom 963. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja pridejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. V posledici tega toženec nima ugovorov, ki se nanašajo na pravno razmerje med zavarovalnico in oškodovancem. Gre za subrogacijo, na podlagi katere zavarovalnica uveljavlja regresni zahtevek, to je zahtevek, ki bi ga oškodovanec imel proti povzročitelju škode. Povzročitelj škode ima na razpolago samo ugovore, ki se nanašajo na njegovo odškodninsko obveznost.
ZD člen 131, 131/1, 214, 214/2, 214/2-3. ZPP-UPB3 člen 196, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 211, 212, 215.
prirejenost upravnega in pravdnega postopka - postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer - začasni skrbnik zapuščine - enotno sosporništvo
Pritožba CSD P. je utemeljena iz razloga prirejenosti upravnega postopka in nepravdnega sodnega postopka ter ustavnega načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče zato ne more postavljati nalog upravnim organom. Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je CSD P. brez privolitve postavilo za skrbnika za posebni primer, četudi je menilo, da CSD ni izpolnil svoje dolžnosti iz 211. člena ZZZDR. Prav tako ni bilo podlage za naložitev skrbništva po drugem odstavku 131. člena ZD, kar je pravica CSD, ne dolžnost. Pritožbeno sodišče je zato njegovi pritožbi moralo ugoditi.
OZ člen 336, 336/1, 346, 356, 356/1. URS člen 14, 14/2, 22. ZIZ člen 7, 7/1, 7/4, 21, 21/2, 38c, 38c/1, 38c/2, 38c/5, 280, 280/1, 292, 292/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 27, 28, 29.
dokončni obračun izvršitelja - izvršilni naslov - splošni petletni zastaralni rok - desetletni zastaralni rok - pravna praznina - argument teleološke redukcije - zakonska analogija
Za terjatev izvršitelja, ki izhaja iz dokončnega obračuna, ni posebej predpisan daljši zastaralni rok, zato se na prvi pogled nakazuje uporaba določila glede splošnega zastaralnega roka. Vendar navedeno splošno določilo le navidezno ureja časovno komponento zastaranja navedene terjatve izvršitelja, saj zaradi svoje posebne narave ne spada med običajne terjatve, za katere je utemeljen splošni zastaralni rok. Terjatev izvršitelja, zajeta v dokončnem obračunu, ki je izvršilni naslov, je v bistvenem podobna judikatnim terjatvam. Obstoječo pravno praznino je sodišče druge stopnje zapolnilo tako, da je oblikovalo izjemo ob hkratnem sklepanju po podobnem glede že predpisane izjeme daljšega desetletnega zastaralnega roka, ki jo je zakonodajalec opredelil za judikatne terjatve. Sodišče druge stopnje pri svojem utemeljevanju odločitve sledi razlogom Vrhovnega sodišča, s katerimi je utemeljilo uporabo daljšega desetletnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 356. člena OZ za terjatve, zajete v neposredno izvršljivem notarskem zapisu.
litispendenca v izvršilnem postopku - stroški predloga za izvršbo - potrebni stroški - naeminem laedere
Pogoj za litispendenco v izvršilnem postopku ni samo, da gre za postopka med istima strankama, za izterjavo istih terjatev, pogoj je tudi, da sta oziroma so v obeh postopkih ista izvršilna sredstva. V citiranih postopkih sta izvršilni sredstvi različni.
Nihče ne sme drugemu povzročati neutemeljene škode (načelo neminen laedere). Upnik je sicer upravičen do izdaje sklepa o izvršbi v tej zadevi, ni pa upravičen do plačila tako nastalih stroškov. Stroški predloga za izvršbo v tej zadevi torej niso potrebni stroški.
ZPP člen 454, 454/1, 457, 457/3. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3.
spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - upravnik - obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Etažni lastnik ne odgovarja za stroške upravljanja ter druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, ki nastanejo potem, ko je obvestil upravnika o spremembi lastninske pravice. Dejstvo, da je bila tožnica preko nepremičninskega posrednika obveščena o spremembi lastninske pravice na etažnem stanovanju, pomeni, da bivša etažna lastnica odgovarja za stroške, nastale do obvestila upravniku.
ZPP-UPB3 člen 105, 105/3, 105b, 105b/2, 108, 108/1, 108/4, 108/6.
nepodpisana tožba - zavrženje nedopolnjene tožbe
Sodišče prve stopnje je nepodpisano tožbo, ki je tožnik kljub pozivu na dopolnitev in opozorilu na posledice, če tega ne bo storil (prvi in šesti odstavek 108. člena ZPP), po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo. Po določbi tretjega odstavka 105. člena ZPP vložnik vlogo mora lastnoročno podpisati. Odtis kazalca namesto podpisa je dovoljen, če vložnik ne zna ali se ne more podpisati. Pri tožniku nesporno ne gre za takšne ovire.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017063
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9. KZ-1 člen 75, 75/5.
identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - odvzem premoženjske koristi - način odvzema premoženjske koristi - solidarna obveznost
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je s spremembo dejanskega opisa dejanja izvršitvena ravnanja pripisalo obema obtožencema, spremenilo njihovo vsebino predvsem v škodo obtoženega B. B., saj je, v primerjavi z očitki obtožnice, njegovo vlogo pri storitvi kaznivega dejanja opredelilo kot bistveno bolj intenzivno. Posledično pa ni mogoče sprejeti zaključkov prvostopenjskega sodišča, da je takšna sprememba dopustna.
Peti odstavek 75. člena KZ-1 (tudi) v primeru, ko se premoženjska korist odvzame več obtožencem (ali drugim osebam) na način, da so dolžni plačati denarni znesek, ki ustreza premoženjski koristi, izključuje nerazdelno (solidarno) naložitev v plačilo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nemožnost unovčitve premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Samo z zatrjevanimi likvidnostnimi težavami, brez pravočasnih in izkazanih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja oziroma o tem, kako bi unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, tožeča stranka s predlogom za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešna.
Sodna taksa mora biti plačana ob vložitvi pritožbe, najkasneje pa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Če pritožnik sodne takse kljub temu ne plača, se šteje njegova pritožba za umaknjeno.
ZST-1 tarifna številka 1121, 3009. ZST-1 člen 18, 18/1.
odmera sodne takse za pritožbo - odločba o stroških postopka v sodbi
Takso po tarif. št. 3009 je namreč treba plačati za postopek o pritožbi, vloženi samo zoper odločbo o stroških, ki jo je sodišče izdalo v odločbi o glavni stvari.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo iz procesnih razlogov, pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na svoje finančne zmožnosti, niti na to, da je (po njenih pritožbenih trditvah) postopek za taksno oprostitev vzporedni postopek, ki je po svoji naravi podoben upravnemu postopku, zaradi česar naj bi bilo sodišče prve stopnje dolžno upoštevati določila ZPP o postopanju po uradni dolžnosti.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34a, 34a/2. ZPP člen 343, 343/2, 366. ZD člen 163.
pritožba zoper sklep o dedovanju - ugotovitev vrednosti zapuščine - vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za vložitev ugovora - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - poprava očitnih napak
Pritožnik je izpodbijal ugotovljeno višino zapuščine, od katere je bila odmerjena višina sodne takse za sklep o dedovanju. Posledično je ugovarjal izdanemu plačilnemu nalogu, češ da je višina določenih taks odmerjena nepravilno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno najprej obravnavalo tisti del vloge, ki se nanaša na izpodbijanje plačilnega naloga in postopka s pritožbo zoper sklep o dedovanju še ni opravilo.
postopek za določitev najemnika stanovanja - prekinitev postopka - pravni interes za pritožbo - dovoljenost pritožbe - čas odločanja sodišča
Pritožbeni interes, ki je predpostavka za dovoljenost pritožbe, mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijane sodbe ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
Po 1. odst. 101. člena ZPIZ-2 je uživalcu pokojnine nujna pomoč in postrežba za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Takšno dejansko stanje pa v tožničinem primeru do dokončnosti odločb iz predsodnega upravnega postopka zagotovo ni bilo podano.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 133.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 19.
zdravljenje v tujini - Republika Hrvaška - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - evropska kartica zdravstvenega zavarovanja
Upoštevaje mednarodne predpise je potrebno oba zavarovanca v enakih okoliščinah enako obravnavati. Enako kot to velja za hrvaškega zavarovanca (torej da sam plača participacijo), velja tudi za tožnico. Pri tem za samo odločitev ni odločilno dejstvo, zakaj je tožnica potovala na Hrvaško, niti ni odločilno njeno socialno stanje oziroma kot to sama navaja v pritožbi, da ima nizko pokojnino.
Na strani umrlega zavarovanca tako ni izpolnjen dejanski stan iz 52. v zvezi z 42. in 41. členom ZPIZ-2. Četudi je tožnica ob smrti moža v letu 2017 dopolnila 61 let starosti, ji pravice do vdovske pokojnine ni mogoče priznati, ker niso izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji iz 1. odst. 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca.