Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 78, 220, 220/1, 220/2, 220/2-b.
odmera uvoznih dajatev - naknadno preverjanje carinske deklaracije - potrdilo o poreklu obrazec A - preferencialni status koles
V konkretnem primeru je bilo opravljeno naknadno preverjanje deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti po odobritvi prepustitve blaga v prost promet. Po sodni praksi SEU mora tisti, ki se sklicuje na dobrovernost dokazati, to kar je pomembno za uspeh svoje zadeve. Načeloma morajo carinski organi, da bi začeli naknadno izterjavo, dokazati, da je izdaja nepravilnih potrdil nastala zaradi napačnih dejstev, ki jih je navedel izvoznik. Če tega ni mogoče dokazati, pa mora dolžnik dokazati, da so navedena potrdila izdali carinski organi tretje države na podlagi navedbe pravilnih dejstev. Izdajo nepravilnih potrdil pa ni mogoče šteti za napako organov države izvoznice, če jih v zmoto zavedejo izvozniki. V tej zvezi iz ustaljene sodne prakse SEU izhaja, da le napake, ki jih je mogoče pripisati aktivnemu ravnanju pristojnih organov, upravičujejo, da se naknadna izterjava ne opravi.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 203.
plačilo uvoznih dajatev - zunanji tranzitni postopek - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora
Iz 203. člena CZS izhaja, da carinski dolg pri uvozu nastane z nezakonito odstranitvijo blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, izpod carinskega nadzora. Po 4. alineji tretjega odstavka 203. člena CZS pa je dolžnik med drugim po potrebi oseba, ki mora izpolniti obveznosti, izhajajoče iz zadrževanja blaga v začasni hrambi ali uporabe carinskega postopka, v katerega je bilo dano to blago.
V skladu z 2. točko tretjega odstavka 12. člena ZTro se oproščenemu uporabniku plačilo trošarine med drugim odpusti, če so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene iz 44. člena ali 55. člena ZTro in so bili določeni v dovoljenju carinskega organa iz 27. člena ZTro. Za pridobitev dovoljenja za oproščenega uporabnika mora fizična ali pravna oseba izpolnjevati strogo določene pogoje (26. člen ZTro), v dovoljenju pa se med drugim navede tudi količina trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene. Sprememba količin trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene, je mogoča na podlagi naknadnega zahtevka (peti odstavek 27. člena ZTro) oproščenega uporabnika. Tožnica bi zato v konkretni zadevi za preseženo količino trošarinskih izdelkov morala vložiti naknadni zahtevek po določbi petega odstavka 27. člena ZTro, česar pa ni storila.
ZTro člen 54. ZUP člen 10. Pravilnik o plačilu trošarine za energente, ki so jim dodana biogoriva člen 7.
trošarina - trošarinsko dovoljenje - certifikat kakovosti za biogorivo - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V skladu z načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP) bi moral prvostopenjski organ v obravnavanem primeru glede na način uveljavljanja pravice po načelu vračila plačane trošarine ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembna za odločitev in v tem smislu opraviti skrbno presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odločiti, katera dejstva šteti za dokazana, ne pa se opreti zgolj in le na e-TD. Presoditi bi moral tudi vse predložene certifikate o kakovosti, jih primerjati z e-TD in prevoznimi listinami. Glede na navedeno je prvostopenjski organ s tem, ko je za odločitev upošteval le e-TD napačno uporabil materialno pravo, posledično pa je ostalo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
Ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. člena ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. V konkretni zadevi tožnica ni postopala v skladu z navedenimi pravili, saj se ni ravnala v skladu z izdanim dovoljenjem, da bi lahko uspešno uveljavljala vračilo trošarine. Ista fizična ali pravna oseba pa ne more hkrati nabavljati iste trošarinske izdelke tudi izven režima odloga plačila trošarine.
Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 78, 220, 221. ZDMV člen 6. ZDDV-1 člen 38, 38/1.
naknadno preverjanje deklaracij - preverjanje po uradni dolžnosti - naknadni obračun dajatev - davek na motorna vozila - DDV
Če se pri ponovnem pregledu deklaracije izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.
V zadevi je sporna (tudi) naložitev plačila dodatnih dajatev tožniku in sicer DMV in DDV. Glede na namen ZDMV, da se DMV plačuje od prometa motornih vozil, je po presoji sodišča v konkretni zadevi treba pri uvozu motornih vozil kot davčno osnovo za DMV upoštevati celotno vrednost vozila. Glede na to, da gre za uvoz motornih vozil, ki so imela neskupnostni status, je carinski organ ob upoštevanju carinske vrednosti teh motornih vozil pravilno določil tudi osnovo za obračun DDV v višini celotne vrednosti teh motornih vozil. V postopku je tožnik zahteval opustitev naknadne vknjižbe dajatev po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS. Ker ni mogoč zaključek, da v predmetni zadevi tožnik ni bil dobroveren iz razloga, ker je na carinski organ naslovil vprašanje in ker nato ni zahteval odgovora (ni urgiral) glede postavljenega vprašanja, bo moral organ prve stopnje ponovno presojati, ali so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka točke b) člena 220 CZS, da se tožniku ne opravi naknadna vknjižba dajatev.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti člen 216, 220.
carina - obračun carinskega dolga - poenostavljeni postopek potrjevanja porekla blaga - preferencialna carinska stopnja - aktivno oplemenitenje neskupnostnega blaga - postopek EX-IM - kompenzacijski uvoz - dobra vera
Tožeča stranka bi po objavi sodbe C-173/06, objavljene dne 22. 12. 2007, kot izkušen gospodarstvenik morala podvomiti v upravičenost kompenzacijskega uvoza brez plačila dajatev v skladu s členom 216 CZS. Sodišče se zato strinja s stališčem tožene stranke, da napaka carinskega urada, zaradi katere dajatve iz naslova upravičenosti izdaje potrdil o poreklu niso bile vknjižene, ni taka, da je tožeča stranka, če bi ravnala v dobri veri, ne bi mogla pravočasno odkriti.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - vodenje evidence
V konkretni zadevi je tožnik pri prvostopenjskem organu vložil zahtevo za vračilo trošarine na podlagi dvajsetega odstavka 54. člena ZTtro in bi za pridobitev navedene pravice moral izkazati, da izpolnjuje predpisane pogoje. Dokazno breme je na strani tožnika. Za uspešno uveljavitev zahteve za vračilo trošarine za pogonsko gorivo, porabljeno za komercialni namen, ki naj bi bilo iztočeno iz njegovega internega pretakališča, bi moral predložiti natančno evidenco količin goriva ter tudi dokazati, da je bilo plinsko olje uporabljeno v vozilu za komercialni namen.
CZS člen 30, 30/2, 30/2-b, 31. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 181a.
carina - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Objektivni razlogi, na katere se sklicuje carinski organ, ne morejo biti razlog, da organ ne opravi uskladitve uporabljenih cen zaradi drugačnih količin blaga. Takšno postopanje carinskega organa pa ni pravilno niti v primeru, ko je bilo v korist tožnika, kar izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS, X Ips 368/2012, izdanega v identični zadevi. V ponovnem postopku bo moral carinski organ ponovno presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za vrednotenje deklariranega blaga po točki b) drugega odstavka 30. člena CZS. Pri tem so mu lahko v pomoč tudi deklaracije drugih članic Evropske unije, saj lahko carinski organ ob pomanjkanju drugih relevantnih listinskih podatkov kot relevantne upošteva deklaracije drugih držav članic EU. Če pa bo ugotovil, da vrednotenje deklariranega blaga na tej podlagi sploh ni mogoče, je treba upoštevati določbo prvega odstavka 30. člena CZS, ki zahteva, da se tam določene metode za vrednotenje blaga uporabijo po določenem vrstnem redu oziroma upoštevati določbo 31. člena CZS, ki jo je za določitev vrednosti treba uporabiti, če carinske vrednosti uvoženega blaga ni mogoče določiti z uporabo 29. in 30. člena CZS.
Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 87, 201, 213. ZUP člen 49, 229.
odmera uvoznih dajatev - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranka carinskega postopka - deklarant
Stranka carinskega postopka je lahko le oseba, ki je na podlagi carinske odločbe dolžna plačati odmerjeno dajatev. V postopku pred izdajo odmerne carinske odločbe tožnik ni imel položaja stranke, niti stranskega udeleženca. Tožnik v danem primeru ne izkazuje pravovarstvenega interesa in si s pritožbo ne more izboljšati pravnega položaja. Odmerna carinska odločba se namreč glasi na carinskega dolžnika (deklaranta) in ne tudi na tožnika kot solidarnega carinskega dolžnika.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29.
carina - naknadno preverjanje deklaracije - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - carinska vrednost blaga - transakcijska vrednost - povezanost kupca in prodajalca
Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe ne izhaja, da je tožena stranka o domnevi, da je povezanost med proizvajalcem vozil in deklarantom vplivala na ceno, seznanila tožečo stranko in ji dala zadostno možnost za odgovor. Brez ugotovitve tega pravno pomembnega dejstva pa tožena stranka v določbah CZS in Izvedbene uredbe ni imela zadostne podlage za sklep, da za sprejem transakcijske vrednosti tožeča stranka ni izpolnila pogojev.
CZS člen 30, 30/2, 30/2-b, 31. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku skupnosti člen 181.a.
carina - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Ugotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom zamenljivo po trgovski poti, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga. V ponovnem postopku bo zato moral carinski organ presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za vrednotenje deklariranega blaga po točki b) drugega odstavka 30. člena CZS. Če bo ugotovil, da vrednotenje deklariranega blaga na tej podlagi sploh ni mogoče, je treba upoštevati določbo prvega odstavka 30. člena CZS, ki zahteva, da se tam določene metode za vrednotenje blaga uporabijo po določenem vrstnem redu oziroma upoštevati 31. člen CZS, ki jo je za določitev vrednosti treba uporabiti, če carinske vrednosti uvoženega blaga ni mogoče določiti z uporabo 29. in 30. člena CZS.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja tako izhaja, da je tožnik nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključno trošarino in jih tudi porabil kot sestavino za izdelavo drugih izdelkov, za končni izdelek pa ni plačal trošarine po obračunu v skladu s pravili za obračunavanje in plačevanje trošarine, ampak šele na podlagi odmerne odločbe, izdane v inšpekcijskem nadzoru. Pravica do vračila trošarine temelji na predpostavki, da je trošarinski zavezanec ravnal zakonito in plačal trošarino za končni izdelek po obračunu. Plačilo na podlagi odmerne odločbe pa tega ne more nadomestiti.
trošarina - trošarina za električno energijo - trgovec in prodajalec električne energije - energenti
Oprostitve plačila trošarine za električno energijo so taksativno navedene v drugem odstavku 55. člena ZTro, kjer pa se oprostitev nanaša zgolj na električno energijo, ki jo je proizvajalec proizvedel v mali elektrarni z močjo do 2 MW ter jo uporabil za lastno porabo. Tožnik pa ni proizvajalec električne energije, marveč trgovec in dobavitelj električne energije končnim odjemalcem ali drugim trgovcem.
Obveznost prevoznika, da predloži nedotaknjeno blago namembnemu carinskemu uradu, določajo carinski predpisi in je prisilne narave, zato je ni mogoče pogodbeno izključiti ali spremeniti.
CZS člen 37, 37/1, 92, 92/1, 92/2, 96, 96/2, 203, 203/1, 203/3, 203/3-1, 213. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 366, 366/2, 406, 406/2.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik kot prevoznik (solidarno) odgovoren za carinski dolg. Prejel je namreč tranzitno deklaracijo, v kateri je bilo navedeno, kam mora blago dostaviti, vendar je to, namesto k namembnemu carinskemu uradu v Avstrijo, odpeljal na razkladanje v Italijo. Pri tem so brezpredmetni njegovi ugovori, da je ravnal po navodilih naročnika, saj ga ta ne morejo ekskulpirati njegove odgovornosti, ki mu je kot prevozniku naložena po carinskih predpisih, ki so prisilne narave.
ZUP člen 260, 260-1. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2, 220/2-b, 239, 239/1, 239/1-2.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - naknadni obračun dajatev
Sodišče se strinja s toženo stranko, da predlogu za obnovo postopka ni mogoče ugoditi, ker tožnika ne navajata nobenih novih dejstev in dokazov v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Iz priloženih dokazov namreč izhaja, da niso bila ugotovljena drugačna dejstva, kot so navedena v zapisniku o opravljenem inšpekcijskem nadzoru z dne 8. 7. 2009 in nato v odločbi z dne 13. 8. 2009.
CZS člen 37, 92, 96, 203, 215, 218, 220, 239. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 361, 363, 365, 372, 878.
carina - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - kraj nastanka carinskega dolga - krajevna pristojnost carinskega organa za odločanje
V konkretnem primeru ni sporno, da blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu, tožeča stranka pa tudi ni predložila dokaza o zakonitem končanju tranzitnega postopka in o kraju oziroma državi, v kateri domneva, da so se zgodili dogodki, ki so povzročili nastanek carinskega dolga, zato je imel upravni organ po izteku dvomesečnega roka, odrejenega v pozivu tožeči stranki, pravico in dolžnost prevzeti krajevno pristojnost za vknjižbo carinskega dolga.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 72, 72/3, 72a, 72a/4, 72b, 72b/1, 93, 94, 94/5. ZCS člen 21, 21a. ZDavP-2 člen 95, 130. OZ člen 395.
Carinski organ uvoženim kolesom utemeljeno ni priznal preferencialne obravnave in je zato tožnici naknadno opravil obračun dajatev, saj mu pristojni organ v Kambodži v predpisanem roku ni posredoval zadostnih informacij za določitev pravega porekla koles, ob dejstvu, da ima njihov proizvajalec tovarno tudi v Vietnamu, za katerega so pri uvozu v EU uvedene protidampinške dajatve.
Tožnik je v letih 2007, 2008 in 2009 v okviru svoje dejavnosti iz drugih držav članic EU pridobival mazalna olja in tekočine. V skladu s 5. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve ob pridobitvi. Tožnik v skladu z 10. členom navedene uredbe ni bil prijavljen v register zavezancev za plačilo okoljske dajatve kot pridobitelj mazalnih olj in tekočin ter ni predložil mesečnih obračunov za mazalna olja, katere je v posameznih davčnih obdobjih pridobil iz EU.
V obravnavanem primeru gre za znesek okoljskih dajatev, ki jih je tožnik kot pridobitelj (bil) dolžan ob pridobitvi sam obračunati in vplačati v proračun Republike Slovenije.