vračilo trošarine - trošarinski dolg - izbrisana družba - položaj družbenikov - aktivni družbeniki - solidarna odgovornost družbenikov - neskladnost zakona z ustavo
V obravnavani zadevi je sporno, ali so tožniki aktivni družbeniki, ki po prej veljavnem šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP solidarno odgovarjajo za neplačane obveznosti izbrisane gospodarske družbe. Med trajanjem sodnega postopka, ki je bil na podlagi ZPUOOD prekinjen do izdaje odločbe Ustavnega sodišča RS je bila izdana odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012, s katero je ugotovljeno, da je bil drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije, po uveljavitvi ZFPPIPP-A, v neskladju z Ustavo RS. Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 7. 6. 2012, se navedene spremembe šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP za konkreten primer ne morejo uporabljati, saj bi bila takšna uporaba protiustavna. To pomeni, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za solidarno odgovornost tožnikov po šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP.
obračun uvoznih dajatev - carinski dolg - nastanek carinskega dolga - zaključek carinskega postopka - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora
Sodišče v obravnavani zadevi preizkuša zakonitost odločbe o nastanku carinskega dolga. Iz ugotovitev dejanskega stanja nesporno izhaja, da izbrani carinski postopek ni bil pravilno zaključen oziroma, ni izkazano, da je zadevno blago prispelo na namembni kraj. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. Nedvomno je ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu in je bilo nezakonito odstranjeno izpod carinskega nadzora.
V obravnavanem primeru gre za postopek naknadnega preverjanja deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da carinski organi po odobritvi prepustitve blaga, deklaracijo lahko ponovno pregledajo, kar pomeni, da preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo v točnost navedb v deklaraciji.
V obravnavani zadevi je carinski organ opravil naknadno preverjanje sprejetih deklaracij na pravni podlagi 78. člena CZS. Očitki tožnice, da ob uvozu carinski organ ni opravil pregleda spornega blaga in ni imel nobenih dvomov oziroma zadržkov glede njegove vrednosti, niso utemeljeni, saj je tudi Sodišče Evropskih skupnosti (SES) v sodbah že zavzelo stališče, da dolžnik ne more opreti legitimnega pričakovanja na dejstvo, da so navedbe v deklaracijah s prilogami prvotno carinski organi države članice sprejeli, ker vloga teh služb pri prvem sprejetju deklaracij nikakor ne ovira opravljanja kasnejših preverjanj.
Uredba Komisije št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 415.
železniški promet - pridobitev statusa vmesnega prevoznika - mednarodni železniški prevoz blaga
Tožnik je pri carinskem organu podal vlogo za pridobitev statusa t.i. „vmesnega prevoznika v železniškem prometu“ glede na določbo tretje alineje prvega odstavka točke 2.1.2. in opombo 11 delovnega dokumenta z nazivom „TAXUD/1405/2005-konč-rev.1“ za prevoze pošiljk iz Hrvaške ali pred njo ležečih tretjih držav čez Slovenijo za Avstrijo ali za države, ležeče za Avstrijo. Konvencija o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1999 s spremembami in Enotna pravila za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM – dodatek B h konvenciji) ne vsebujeta pojma „vmesni prevoznik v železniškem prometu“. Navedeni pojem opredeljuje le zgoraj navedeni delovni dokument. V njem so v okviru 2.1. točke uporaba poenostavljenega železniškega tranzitnega postopka za železniški prevoz blaga, v točki 2.1.1. opredeljeni pogoji za uporabo poenostavljenega železniškega tranzitnega postopka, v točki 2.1.2. pa so opredeljeni splošni razlogi za zavrnitev vloge.
Uporaba poenostavljenega postopka ni mogoča, kadar je v prevoz vključen samo en prevoznik, kadar prevoznik prevaža blago zunaj nacionalnega ozemlja.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen - evidenca internega pretakališča
Tožnikovo zahtevo za vračilo trošarine za določeno količino plinskega olja je organ prve stopnje zavrnil, ker je zaključil, da tožnikova evidenca ne odraža dejanskega stanja. Ta evidenca je bistvenega pomena pri ugotavljanju namena porabe goriva, saj se pri točenju v motorno vozilo na internem pretakališču ne izda noben račun, ki bi vseboval registrsko številko vozila, kot npr. pri bencinskem servisu. Zato je potrebno, da so takšne evidence skladne in pravilne. Navedenih pogojev tožnikove evidence v konkretnem primeru ne izpolnjujejo.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - naknadno preverjanje uvozne carinske deklaracije - uvrstitev blaga v kombinirano carinsko nomenklaturo
Tožeča stranka ne more uspeti s pavšalnim sklicevanjem na internetne informacije o nezanesljivosti metode, ki jo uporablja carinski laboratorij, saj takšne informacije niso dokaz.
V obravnavani zadevi je bila tožniku kot solidarnemu dolžniku na podlagi 213. člena CZS poleg glavnega zavezanca obračunana uvozna dajatev za blago, prijavljeno po tranzitni deklaraciji, zaradi ugotovitev, da je nezakonito odstranil blago izpod carinskega nadzora, ko je blago predal v Španiji namesto namembnem uradu v Avstriji. Ugotovljeno je, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen, ker blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji.
V konkretnem primeru ne gre za nepravilno uporabo 105. člena ZICPES oz. za neuporabo 3. člena ZICPES. O tožnikovem zahtevku za vračilo je bilo odločeno po uveljavitvi tega predpisa, vendar med strankama ni sporno, da gre v obravnavani zadevi za zahtevek za povračilo preveč plačanega carinskega dolga z dne 20. 9. 2002. Postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo carinskih dajatev pa je bil zaključen 9. 7. 2002. Zato se kot materialni predpis pravilno uporablja CZ/95 s spremembami, saj se po 105. členu ZICPES upravni postopki, ki so bili začeti pred 1. 5. 2004 dokončajo po predpisih, ki so veljali pred tem datumom, razen če je z aktom o pristopu drugače določeno. Akt o pogojih pristopa Republike Slovenije pa nima drugačnih določb glede teh postopkov.
Izvedbena Uredba sveta (EU) št. 1306/2011 o razjasnitvi področja uporabe protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo (ES) št. 261/2008 na uvoz nekaterih kompresorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske člen 1, 2.
Dne 15. 12. 2011 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 1306/2011 z dne 12. decembra 2011, ki je stopila v veljavo 16. decembra 2011. Citirana Izvedbena Uredba se nanaša na razjasnitev področja uporabe protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo na uvoz nekaterih kompresorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se mora uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
Tožnikov ugovor, da so bili mini kompresorji nepravilno uvrščeni v KNCT in TARIC kodo, je utemeljen. Lastnosti, ki naj bi jih imeli tožnikovi izdelki, po mnenju sodišča niso popolno ugotovljeni, saj prvostopenjski organ ni ugotavljal relevantnih okoliščin. Na podlagi navedenega je sodišče ugotovilo, da je bilo v konkretni zadevi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in posledično nepravilno uporabljeno materialno pravo.
V konkretnem primeru ne gre za nepravilno uporabo 105. člena ZICPES oz. za neuporabo 3. člena ZICPES. Med strankama ni sporno, da gre v predmetni zadevi za zahtevek tožnika za povračilo plačanega carinskega dolga v zvezi s carinsko deklaracijo št. K5-129 z dne 23. 5. 2002. Predmetni postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo carinskih dajatev pa je bil zaključen 23. 5. 2002, ko je tožnik vložil carinsko deklaracijo št. K3-127 za postopek ponovnega izvoza začasno uvoženega blaga. Na podlagi 105. člena ZICPES pa se upravni postopki, ki so bili začeti pred 1. 5. 2004 dokončajo po predpisih, ki so veljali pred tem datumom. Zato je tožena stranka pravilno uporabila določbe CZ in ne Zakona o davčnem postopku.
Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da je bila o isti zadevi, v upravnem sporu, ki se je vodil pod št. I U 51/2011, izdana 14. 2. 2012 sodba, ki je pravnomočna. Tožnik v obravnavanem upravnem sporu ne more ponovno izpodbijati dokončne odločbe, saj je bilo o tej zadevi že pravnomočno odločeno.
carina - ponovni obračun uvoznih dajatev - uvrstitev blaga v carinsko oznako - lastnosti uvoženega blaga - metoda ugotavljanje lastnosti blaga
Tožeča stranka ne more uspeti s svojim pavšalnim sklicevanjem na internetne informacije o nezanesljivosti metode, ki jo uporablja carinski laboratorij, saj takšne informacije niso dokaz.
ZCS-1 člen 21, 21a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti 203, 215. Uredba komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365a, 366, 366/2.
carina - carinski dolg - carinski nadzor - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - ugotavljanje pravilnosti zaključka tranzitnega postopka - krajevna pristojnost slovenskega carinskega organa
V skladu s sodno prakso Sodišča EU je treba šteti pojem odstranitve izpod carinskega nadzora kot vsako dejanje ali opustitev, ki pristojnim carinskim organom preprečuje, četudi začasno, dostop do blaga pod carinskim nadzorom in izvajanje nadzora, predvidenega s carinskimi pravili skupnosti.
ZCS-1 člen 21, 21a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 92. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365, 365/2, 366.
carina - carinski nadzor - preverjanje zaključka tranzitnega postopka - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolg
V zadevi ni sporno, da je v obravnavani tranzitni deklaraciji kot rok za izpolnitev obveznosti iz tranzitnega postopka in za predajo blaga namembnemu carinskemu uradu določen 8. 4. 2009. Sporno tudi ni dejstvo, da tožeča stranka po prejemu poziva carinskega urada z dne 9. 4. 2009, le-temu v odrejenem roku ni posredovala zahtevanih dokumentov o tem, da se je postopek končal. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in podatkov v spisih pa izhaja, da se je organ za naknadno preverjanje zaključka tranzitnega postopka odločil prav zaradi velike razlike med datumom, ko bi blago moralo biti predloženo namembnemu carinskemu organu (8. 4. 2009), in datumom predložitve tega blaga po aplikaciji za spremljanje tranzitnih postopkov NCTS (24. 6. 2009). Ob upoštevanju navedenih dejstev, carinski urad v določbah 92 (2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti in 365 (2) Uredbe komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, ni imel pravne podlage za to, da bi kot dan, ko je bil tranzitni postopek po obravnavani tranzitni deklaraciji končan, štel datum 24. 6. 2009.
Po določbi prvega odstavka 38. člena CZS mora tisti, ki blago vnese na carinsko območje Skupnosti, nemudoma in po potrebi po prometni poti, ki jo določijo carinski organi, in skladno s podrobnostmi, ki jih te določijo, blago prepeljati do carinskega urada, ki ga določijo carinski organi, ali na vsak drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo ti organi. Blago, ki ob uporabi citiranega člena CZS prispe na carinski urad ali na vsak drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo carinski uradi, mora carini predložiti oseba, ki je to blago vnesla na carinsko območje Skupnosti ali po potrebi oseba, ki po vnosu blaga prevzame prevoz tega blaga. Navedene določbe so pravna podlaga za obveznost potnika, da carinskemu uradu predloži blago, ki ga vnaša v Skupnost in je zavezano plačilu uvoznih dajatev.
ZUP člen 9, 238, 238/3. CZS člen 96. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365.
Upravni organ druge stopnje je v dopolnitvi pritožbe predloženo kopijo carinske deklaracije, potrjeno s strani namembnega carinskega urada, utemeljeno štel za pritožbeno novoto, saj se tožeča stranka ne more sklicevati, da je za nezaključen tranzitni postopek izvedela šele iz izpodbijane odločbe. Poleg tega pa je tožeča stranka tista, ki je v skladu s 96. členom CZS odgovorna za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžna spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja, ter za spoštovanje določb skupnostnega tranzitnega postopka.
CZS člen 218, 219, 220. ZDavP-2 člen 45, 46, 95, 130. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 69, 72, 72/3, 72a, 80, 94, 94/3, 94/5.
Tožeča stranka tekom postopka ni dokazala, da se izdelki lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz države upravičenke in je zato upravičena do tarifnih ugodnosti tarifnih preferencialov.
Zoper tožnika je bil uveden inšpekcijski nadzor nad izvajanjem in spoštovanjem carinskih, trošarinskih in drugih predpisov v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 4. 2010. Dejanska podlaga za naknaden obračun carinskih dajatev, ki je predmet izpodbijane odločbe, izhaja iz ugotovitev zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, po katerem tožnik kot prejemnik blaga od davčne osnove za blago, sproščeno v prost promet po carinskih deklaracijah, ni vštel dejanskih stroškov prevoza blaga do namembnega kraja in izvedel ustrezno obdavčitev oz. ni izvedel samoobdavčitve.
carina - plačilo carine - naknadno preverjanje carinske deklaracije - deklarant - stranka v postopku - pravni interes
Tožnik ni izkazal pravnega interesa udeleževati se postopka v zvezi s pritožbo oziroma ni izkazal neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Tožnik namreč ni izkazal, v čem se bo njegov pravni položaj z meritorno odločitvijo o njegovi pritožbi izboljšal. Tudi po mnenju sodišča gre za osebo, ki si z vstopom v postopek ne more izboljšati svojega pravnega položaja, tega pa tudi v tožbi ni izkazal. Tožnik v konkretni zadevi ni carinski dolžnik, saj je kot carinski dolžnik določen le deklarant, zato tudi njegovo sklicevanje na posredno zastopanje in tretji odstavek 201. člena CZS, glede na odmerno odločbo, ne pride v poštev.