trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - vrste zahtevkov za vračanje trošarine - mesečni zahtevek - letni zahtevek - utemeljenost zahtevka - rok za vložitev zahtevka
Kupec električne energije porabljene v metalurških procesih, ki vračilo trošarine po 19. členu ZTro-1 uveljavlja z drugačnim zahtevkom od prvotno deklariranega zahtevka za to koledarsko leto, zgolj zaradi tega ne izgubi pravice do vračila trošarine. Vendar pa iz prvotno deklariranega zahtevka izhajajo časovne omejitve in način uveljavljanja te pravice v posameznem koledarskem letu. V obravnavanem primeru je tožnik v letu 2016 izbral mesečni način uveljavljanja vračila trošarine. Tožniku je bila po 12-ih odločbah prvostopenjskega organa vrnjena trošarina za električno energijo, porabljeno v metalurških procesih v posameznem mesečnem davčnem obdobju v livarni aluminija v Tovarni B. Tožnikov (drugi) zahtevek za vračilo trošarine z dne 22. 2. 2017, ki ga je deklariral kot letni zahtevek in s katerim je uveljavljal vračilo trošarine za porabljeno električno energijo v metalurških procesih za leto 2016 v poslovni enoti Tovarna A., je tako, glede na izbrani mesečni način uveljavljanja vračila trošarine, prepozen.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2, 220/2-10, 221, 221/3.
carina - naknadno preverjanje uvozne carinske deklaracije - naknadni obračun carinskih dajatev - protidampinška dajatev - poreklo blaga - deklarirano poreklo blaga - Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) - poročilo OLAF - dobrovernost - zastaranje
Zbrani dokazi v konkretnem primeru kažejo, da so tajski carinski organi lahko šele po pridobitvi podatkov misije iz leta 2013 ugotovili, da je bilo v letu 2012 na podlagi napačnih podatkov izvoznika za predmetno blago izdano potrdilo o preferencialnem tajskem poreklu, četudi je šlo za blago, ki je bilo dejansko po poreklu iz LR Kitajske. To pa pomeni, da ob izdaji spornega potrdila o poreklu niso vedeli in tudi niso mogli vedeti, da so podatki, ki jim jih je posredoval izvoznik, napačni. V zvezi z dobrovernostjo tožeče stranke sodišče pripominja, da se od vseh, ki sodelujejo v prometu blaga, tudi od deklaranta, terja, da ravnajo kot dobri gospodarstveniki. Tega, da bi ravnala na tak način, pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
naknaden obračun uvoznih carinskih dajatev - davek na dodano vrednost (DDV) - davek na motorna vozila - dodatna odmera DDV - oprostitev plačila DDV - dobava blaga - verodostojna listina
Tožeča stranka v postopku ni uspela z verodostojnimi listinami dokazati, da je izpolnila vse obveznosti, ki se ji nalagajo s citiranimi določbami ZDDV-1 in PZZDV-1, in sicer da je uvožena vozila odpeljala v državo članico in jih tam tudi dejansko predala deklariranima tujima prejemnikoma. Da so bile prevozne listine CMR, ki jih je tožeča stranka predložila v fotokopijah, nepravilno in nepopolno izpolnjene, v tožbi niti ni več sporno. Pri čemer pa nepopolnost listin in neujemanje podatkov iz CMR, MRN in računov ni edini, temveč le eden od razlogov za to, ko se ugotavlja neopravičenost oprostitve davka po ZDDV-1 in po PZZDV-1, oziroma ko se ugotavlja sodelovanje tožeče stranke pri davčni utaji.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 2, 2/4, 29, 236. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 145, 145/2.
carina - povezane osebe - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - vrnitev preveč plačane carine - carinska vrednost - naknadna uskladitev transakcijske cene - transferne cene - sodba SEU
V obravnavanem primeru gre za vprašanje dopustnosti naknadne uskladitve transakcijske cene s sklicevanjem na novo transferno ceno in ne za uveljavljanje vračila preveč plačane carine zaradi nepravilne carinske vrednosti v carinskih deklaracijah ob sprostitvi v prosti promet. Tožnica niti ne trdi, da bi šlo za uskladitev cene v položaju, ki bi bil primerljiv s položaji, v katerih je SEU dopustilo naknadno uskladitev transakcijske vrednosti (npr. v sodbi C-256/07).
trošarina - plačilo trošarine - režim odloga plačila trošarine - trošarinski dokument - trošarinsko skladišče - prejem pošiljke - uporaba prava - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi davčni organ ugotavljal okoliščine glede prevzema obravnavanega trošarinskega blaga in sodelovanja morebitnih drugih oseb pri nezakoniti sprostitvi blaga. Tako ni ugotavljal okoliščin njegove potrditve (kdo je potrdil prejem blaga v CMR listini in kdaj) kot tudi ni ugotavljal, kam je bilo blago prepeljano, kdo ga je prevzel ter v zvezi s tem pridobil informacije glede obravnavanega blaga s strani družbe, ki je opravila prevoz (litovska družba E.) oziroma njenega voznika, ki je opravil prevoz navedenega trošarinskega blaga. Od slednje bi lahko pridobil in formacije o tem, kam je bilo blago (namesto v trošarinsko skladišče) dostavljeno in kdo je pri tem sodeloval.
Tudi Carinska uprava RS ne more sama določiti stroška (višine in načina pobiranja), ampak ji to določi Ministrstvo za finance. Če Carinska uprava nima navedene pristojnosti, je tudi ne more prenesti s pooblastilom na tožečo stranko, saj organ z javnim pooblastilom ne more prenesti več pristojnosti, kot jih ima sam.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 68, 78.
carina - TARIC koda - naknadno preverjanje carinske deklaracije - uvrstitev v tarifno oznako - dokazovanje
Tožeča stranka ne more uspeti s sklicevanjem na tuje zavezujoče tarifne informacije, ki so uvrščale tiskarske plošče v tarifno številko 8442 KN, saj se na odločbe ZTI lahko sklicuje le (tuji) imetnik te odločbe. Zaradi različnega uvrščanja tiskarskih plošč v KN je Komisija EU sprejela Izvedbeno uredbo, po kateri se neosvetljene aluminijaste plošče, kakršne so obravnavane, uvrščajo v tarifno oznako 3701 30 00 KN. Izvedbena uredba kot razlagalna velja za nazaj in kot takšna potrjuje, da je bila tarifna oznaka za obravnavane plošče FIT INVADO in NEG.FAST s strani organa prve stopnje določena pravilno.
ZTro-1 člen 95. Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen in komercialni prevoz (2017) člen 6.
trošarine - vračilo trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen - pogonsko gorivo za komercialni namen
Vprašanje, ali je tožnik sporno gorivo porabil za komercialni prevoz ali ne, dejansko v obravnavanem primeru niti ni relevantno, saj sta skladno s 6. členom Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen in komercialni prevoz kumulativno določeni predpostavki, naprej da je vračilo trošarine za gorivo, točeno na internem servisu, uveljavljal sam imetnik tega servisa, ter šele nadalje da je bilo gorivo dokazljivo porabljeno za industrijsko-komercialni namen ali komercialni prevoz. Ker v obravnavanem primeru, kot rečeno, tožnik ni imetnik spornega internega bencinskega servisa, temveč je to bila družba A., tudi po presoji sodišča ta prvi kumulativni pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato bi bilo ugotavljanje, za kaj je tožnik sporno gorivo porabil, brezpredmetno.
trošarina - vračilo trošarine - kamnolom - gradbena dejavnost - vračilo trošarine za energente
V tem pomenu je potrebno razumeti pojem „statičen delovni stroj“ iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1, ki po povedanem pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični (in niso parkirani). Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali se premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in jih ne moremo opredeliti kot „statične (stacionarne)“ delovne stroje. Torej je „statični delovni stroj“ v smislu prvega odstavka 83. člena ZTro-1 le stroj, ki se ne premika. Delovni stroji demper, rovokopač in čelni nakladalec pa imajo kolesa in se tako lahko premikajo in tudi sicer njihova osnovna funkcija vključuje premikanje, to je nalaganje ali pa premikanje mineralnih snovi znotraj delovišča (kamnoloma). Demper, rovokopač in čelni nakladalec po predhodno navedeni razlagi tudi po presoji sodišča niso „statični (stacionarni) delovni stroji“ v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1.
ZTro-1 člen 93, 93/1. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 1, 8, 8/1, 8/2, 8/2-b, 8/2-c.
trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - delovni stroj - standardna klasifikacija dejavnosti - gradbeništvo - kamnolom - pravo EU
Kolikor drži tožbeno stališče, da je v določbah 93. člena ZTro-1, ko gre za stroje v gradbeništvu, izjema določena ožje kot jo omogoča (c) točka drugega odstavka 8. člena Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (za stroje in opremo, uporabljene pri visokih in nizkih gradnjah in pri javnih gradbenih delih), navedeno ne utemeljuje zatrjevane neskladnosti prvega odstavka 93. člena ZTro-1 z določbami Direktive. Pojem ''statičen delovni stroj'' iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1, pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični (in niso parkirani). Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa, ali so premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in jih ne moremo opredeliti kot ''statične (stacionarne)'' delovne stroje. Direktiva v drugem odstavku 8. člena predvideva možnost, da države članice izjeme uporabijo za kupce, ki energente porabijo kot pogonsko gorivo le za določene industrijske in komercialne namene in v okviru izjeme po (c) točki le za stroje in opremo, uporabljene pri visokih in nizkih gradnjah in pri javnih gradbenih delih. V ta okvir strojev, ki se uporabljajo pri dejavnosti pridobivanja kamna, ni mogoče uvrstiti.
trošarine - vračilo trošarine za energente - zahtevek za vračilo trošarine - gradbeništvo
Po stališču Vrhovnega sodišča RS je izjema po b) točki drugega odstavka 8. člena Direktive 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije pravilno prenesena v slovenski pravni red z delom določbe prvega odstavka 93. člena ZTro-1, ki opredeljuje pravico do delnega vračila trošarine za kupce, ki energente dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev. Po stališču Vrhovnega sodišča RS lahko pojem „statičen delovni stroj“ pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični (in niso le parkirani), zaradi česar so premakljivi delovni stroji, ki se premikajo, ker imajo kolesa ali ker se lahko premikajo s pomočjo drugih strojev. Iz navedenih razlogov delovnih strojev tožnika, ki imajo kolesa in so namenjeni nalaganju in prevažanju ter raztovarjanju mineralne surovine znotraj delovišča (demper, čelni nakladalec in rovokopač), tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti za statične delovne stroje v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1.
Po presoji sodišča prvostopenjski in pritožbeni organ tožnikovih ugovorov in navedb ter vseh relevantnih okoliščin, v zvezi z zatrjevanjem dobre vere in očitkov glede napake carinskega organa (izpolnjevanje pogojev iz člena 220(2)(b) CZS) nista ustrezno presodila. Pritožbeni organ je zavrnitev utemeljil zgolj s pavšalno navedbo, da tožnik v konkretnem primeru ne razpolaga s potrdilom o izvozu blaga iz Vijetnama. Tožnik je v postopku navajal okoliščine, iz katerih po mnenju tožnika izhaja, da je bil dobroveren. Navajal je tudi, da je deklarant oz. pri njemu zaposlen G.G. predložil vse dokumente, navedene na predmetni carinski deklaraciji, tudi certifikat o izvozu, kar izhaja tudi iz elektronskega sporočila z dne 8. 7. 2017.
Zgolj splošna zavrnitev dokaznega predloga pa ne izpolnjuje zakonskih pogojev za zavrnitev dokaznega predloga stranke. Carinski organ ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo (vnaprejšnja dokazna ocena), kar predstavlja kršitev načela kontradiktornosti postopka. Stranki v postopku je potrebno zagotoviti pravico do kontradiktornega postopka tudi, ko gre za odločitev o naknadnem obračunu uvoznih obveznosti. Po presoji sodišča je pritožbeni organ z zavrnitvijo tožnikovega dokaznega predloga za zaslišanje navedene priče kršil tožnikovo pravico do izvajanja dokazov, ki je zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS.
ZTro-1 člen 93. Pravilnik o vračilu trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen (2013) člen 3, 3/3.
trošarine - vračilo trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - pogoji za vračilo - gradbena dela - vračilo trošarine za energente - delovni stroj - evidenca
Skladno z drugim odstavkom 93. člena ZTro-1 je upravičenec dolžan voditi evidence o nabavi in porabi goriva, vračilo trošarine pa uveljavlja med drugim na podlagi evidence o nabavi in porabi goriva, pri čemer pa skladno s četrtim odstavkom istega člena med drugim tudi vsebino evidence, ki jo je treba voditi, predpiše minister, pristojen za finance. Tako je s Pravilnikom o vračilu trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen v tretjem odstavku 3. člena predpisano, katere podatke se vodi v evidencah iz drugega odstavka 93. člena ZTro-1 (tj. o vrsti in številu strojev v uporabi za industrijsko-komercialni namen, tehničnih podatkih motorja stroja iz prejšnje točke in podatkih proizvajalca o povprečni porabi goriva na uro delovanja stroja, po datumih vpisane ure delovanja motorja stroja, lokaciji delovanja stroja in opis opravila, količini goriva po datumu nabave, vključno s številko izdanega računa, količini goriva po datumu in lokaciji polnitve v stroje in porabi goriva za druge namene). V zadevi ni sporno, da tožnik takšnih evidenc, za dela, ki naj bi po njegovih trditvah v tem upravnem sporu predstavljala 15% del, davčnemu organu ni predložil.
Iz obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 79/2020 z dne 17. 2. 2021 izhaja, da daje Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije državam članicam možnost ureditve znižane ravni obdavčitve energentov, ki so uporabljeni za določene industrijske in komercialne namene iz drugega odstavka 8. člena Direktive. Kot se ugotavlja v sodbi Vrhovnega sodišča RS, iz uvodnih izjav k Direktivi izhaja, da je bil njen namen harmonizacija obveznih, najnižjih ravni obdavčitve energentov in električne energije. Je pa zakonodajalec Unije državam pustil določeno polje proste presoje glede trošarin in določeno prožnost pri določanju in izvajanju politik, ki so prilagojene okoliščinam v državah. Če to ni škodljivo za pravilno delovanje notranjega trga in nima za posledico izkrivljanja konkurence, lahko države članice uvedejo različne stopnje obdavčitve, oprostitve ali davčna znižanja trošarin za energente, ki so porabljeni v določenih dejavnostih in industrijah. Pri čemer je 8. člen Direktive podlaga za to, da lahko države članice uvedejo različne stopnje obdavčitve, oprostitve ali davčna znižanja za energente, uporabljene kot pogonsko gorivo za določene industrijske in komercialne namene, in sicer znotraj obsega, zamejenega z Direktivo, in ne širše. Niso pa države k temu zavezane.
trošarine - vračilo trošarine za energente - izpolnjevanje pogojev za vračilo trošarine - gradbeništvo
Po stališču Vrhovnega sodišča lahko pojem „statičen delovni stroj“ pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični (in niso le parkirani), zaradi česar so premakljivi delovni stroji, ki se premikajo, ker imajo kolesa ali ker se lahko premikajo s pomočjo drugih strojev. Iz navedenih razlogov delovnih strojev tožnika, ki imajo kolesa in so namenjeni nalaganju in prevažanju ter raztovarjanju mineralne surovine znotraj delovišča (demper, čelni nakladalec in rovokopač), tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti za statične delovne stroje v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1.
trošarine - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogonsko gorivo za komercialni namen
Po stališču Vrhovnega sodišča lahko pojem „statičen delovni stroj“ pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični (in niso le parkirani), zaradi česar so premakljivi delovni stroji, ki se premikajo, ker imajo kolesa ali ker se lahko premikajo s pomočjo drugih strojev. Iz navedenih razlogov delovnih strojev tožnika, ki imajo kolesa in so namenjeni nalaganju in prevažanju ter raztovarjanju mineralne surovine znotraj delovišča (demper, čelni nakladalec in rovokopač), tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti za statične delovne stroje v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1.
trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - pogoji za vračilo - delovni stroj - gradbena dejavnost
Pojem „statični delovni stroji“ iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 je razumeti kot delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični, medtem ko so delovni stroji, ki se lahko premikajo, s kolesi ali s pomočjo drugih strojev, premični in ne morejo biti opredeljeni kot statični oziroma stacionarni delovni stroji. Demper ima kolesa in je namenjen nalaganju in prevažanju mineralne surovine znotraj delovišča in se torej med opravljanjem svoje osnovne funkcije lahko premika. Zato ga ni mogoče šteti za statični delovni stroj v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1. Enako sodi za nakladalce, katerih osnovna funkcija prav tako vključuje premikanje, tj. prevoz mineralne surovine znotraj delovišča - kamnoloma. Za pogonsko gorivo zadevnih delovnih strojev, tj. demperjev in nakladalcev, ni mogoče uveljavljati zahtevanega vračila trošarine.
trošarine - obveznost obračuna trošarine - trošarinska obveznost - nastanek trošarinske obveznosti - trošarinsko skladišče - prejem pošiljke - odlog plačila trošarine - zavezanec za plačilo trošarine - uporaba prava
Upravni organi morajo pri odločanju o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi stranke praviloma uporabiti predpis, ki velja v času odločanja upravnega organa na prvi stopnji, saj se relevantno dejansko stanje ugotavlja šele tekom postopka, zato nastop pravnih posledic ne more biti odvisen od obstoja dejstev v nekem trenutku pred zaključkom postopka na prvi stopnji. Izjema od tega pravila pa je podana, če bi za posamezen primer zakon izrecno določal drugače in bi uporabo materialnega predpisa po izrecni zakonski določbi vezal na drug časovni trenutek. Vendar takšne izjeme ZTro-1 v prehodnih določbah ni predpisal. Prvostopenjski organ je po presoji sodišča pravilno svojo odločitev oprl na določbe ZTro-1, saj je bil to materialen predpis, ki je veljal v času izdaje odločbe prvostopenjskega organa.
V konkretnem primeru trošarinski izdelki niso bili vneseni v trošarinsko skladišče prejemnika, družbe B., v skladu z izdanim trošarinskim dovoljenjem, so bili posledično sproščeni v porabo, še preden je bilo gibanje obravnavanega trošarinskega blaga v režimu odloga plačila trošarine končano v skladu s trošarinskimi predpisi. S tem je bila storjena nepravilnost še v času gibanja blaga v režimu odloga plačila trošarine. Na podlagi prvega in petega odstavka 6. člena ZTro-1 je s tem nastala obveznost za obračun trošarine, saj so se obravnavani trošarinski izdelki sprostili v porabo. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, pa je v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZTro-1 zavezanec za plačilo trošarine pošiljatelj (v obravnavanem primeru tožnik) oziroma oseba, ki je predložila instrument zavarovanja plačila trošarine (v obravnavanem primeru prav tako tožnik).
ZUP člen 189. Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 46, 48, 220, 220/2.
carina - carinska deklaracija - naknadni obračun dajatev - TARIC koda - naknadno preverjanje carinske deklaracije - uvrstitev v tarifno oznako - dokazovanje - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga
Prvostopenjski organ tožnikov dokazni predlog za postavitev izvedenca zavrnil in sicer se sklicuje na 189. člen ZUP. Navaja, da v carinskih postopkih, v katerih carinski laboratorij izdela strokovno mnenje, ni potrebno postaviti izvedenca, da bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, če bi carinski zavezanec z dokazi, ki bi jih predložil pri uradni osebi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost strokovnega mnenja. Po presoji sodišča je prvostopenjskega organa zgolj pavšalno zavrnil tožnikov dokazni predlog postavitve izvedenca in se do njega ni konkretno opredelil.
Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 116, 116/1, 116/1-b, 118. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije člen 173. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 900.
Tožnik bi ravnal v skladu s členom 116/1/b in členom 118 CZU, če bi vložil zahtevek za povračilo dajatev za pomanjkljivo blago preden ga je dal v izvozni postopek in tako omogočil carinskemu organu pregled tega blaga ali odvzem vzorca. Če pa blaga ni mogoče predložiti carinskemu organu (kot je to v predmetni zadevi, saj je obravnavano blago že zapustilo carinsko območje Unije), pa bi moral tožnik nedvoumno izkazati, da je zadevno blago res blago, glede katerega je zahteval povračilo dajatev, kot to določa člen 173 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije.