Prvostopenjsko sodišče je jasno izpostavilo, kaj sedaj ocenjuje kot bistveno spremembo - veliko spremembo na strani življenjskih stroškov matere (odpadlo najemnino zaradi lastne nepremičnine, prenehanje kreditnih obveznosti), boljše zmožnosti matere zaradi spremembe namembnosti lastniških nepremičnin ter izgubo očetove redne zaposlitve. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so vse navedene spremembe dovolj znatne, da narekujejo novo odmero, torej novo ugotavljanje zmožnosti obeh zavezancev in potreb upravičenke.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - kmetijska dejavnost - upravičenec do subvencije - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Pravdni postopek za likvidacijo celotnega skupnega premoženja ni primeren, okoliščine, ki bi izjemoma opravičevale civilno delitev v pravdi pa niso podane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00060100
ZPP člen 443, 451, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - neupoštevanje prepoznih navedb - prepozen dokazni predlog - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog
Stranki v sporih majhne vrednosti lahko praviloma navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze samo v prvem paru pisnih vlog (v tožbi oziroma, če se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo oziroma v prvi pripravljalni vlogi). Izjema glede prepovedi navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v drugem paru vlog bi lahko veljala le, če bi bilo navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov nujno zaradi odgovora na prejeto vlogo nasprotne stranke. Te izjeme pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi s tem strankama dejansko omogočili, da šele v drugi vlogi, sklicujoč se na ugovore nasprotne stranke, navedeta vse tisto, kar bi morali navesti že v prvi vlogi. Enako velja za predlaganje dokazov.
izločitev dokazov - odločba državnega organa - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - sklep o izločitvi listin
Poudariti je namreč, da predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP niso katerikoli dokazi, temveč le dokazi, za katere je v zakonu določeno, da se sodba nanje ne sme opirati. Predmet so torej dokazi in posamezna obvestila, ne pa odločbe državnih organov.
vzpostavitev etažne lastnine - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - dejanska etažna lastnina - nedokončana etažna lastnina - pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - pravni interes za udeležbo v postopku - podržavljeno premoženje - nacionalizacija dela nepremičnine
Ker gre za stavbo, v kateri so bili njeni posamezni deli izločeni iz celote (v času nacionalizacije in denacionalizacije), ker se je z njimi vršil promet (različna lastniška struktura) in ker so bili ti pravni položaji različno zemljiškoknjižno evidentirani, gre za nedokončano etažno lastnino, kot eno od podvrst dejanske etažne lastnine.
Osebe, ki niso več zemljiškoknjižni lastniki nobenega posameznega dela obravnavane stavbe, niti nimajo na njih ali stavbi kot celoti drugih stvarnih ali obligacijskih pravic, nimajo več pravnega interesa za udeležbo v postopku.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 342, 342/1, 342/1-1, 342/2, 342/3.
ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova - ustavitev izvršbe - procesni sklep - pristojnost stečajnega sodišča - izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine - prenehanje hipoteke
Sklep po 1. točki drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP ima naravo procesnega sklepa, ki sam zase ne ustvarja materialnopravnih učinkov. Pomeni le, da v primeru stečaja nad dolžnikom premoženja, na katerem je pridobljena ločitvena pravica, ne bo prodajalo izvršilno sodišče (zaradi česar le-to ustavi postopek izvršbe), ohranitev ločitvene pravice v veljavi pa ne spremeni pravnega položaja ne dolžniku ne upniku - le-ta je namreč morala biti pridobljena že pred začetkom stečajnega postopka (stečajni upravitelj jo je nenazadnje v obravnavanem primeru tudi priznal). Zgolj z izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe, pri čemer sodišče prve stopnje ni razveljavilo tudi izvršilnih dejanj, v upnikovo ločitveno pravico ni poseglo.
V stečajnem postopku, če je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, sodišče po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca stečajnem postopku.
Ker je s prisilno prodajo v stečajnem postopku uresničeno prednostno poplačilno upravičenje, s to prodajo oziroma dosledneje s prenosom lastninske pravice na kupca kot zadnjim dejanjem te prisilne prodaje, prenehajo vse hipoteke oziroma zemljiški dolgovi, ki so omejevali lastninsko pravico na prodani nepremičnini. Gre za materialnopravno prenehanje teh pravic, zato bi bilo v navideznem nasprotju s potekom stečajnega postopka, če bi sodišče prve stopnje ločitveno pravico v izpodbijanem sklepu obdržalo v veljavi.
odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - stroški v nepravdnem postopku - odmera stroškov - spor iz družinskih razmerij - osebno stanje - ugotavljanje očetovstva - prosti preudarek sodišča - uporaba zakona - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - uporaba določb novejšega zakona
Določbe o stroških namreč vsebuje ZNP-1, ki v drugem odstavku 216. člena določa, da se, če se po uveljavitvi tega zakona v postopkih, ki so bili začeti pred njegovo uveljavitvijo, odločba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (kot v konkretni zadevi), postopek nadaljuje po tem zakonu. Navedeno pomeni, da je treba glede stroškov postopka v tej zadevi uporabiti določbe ZNP-1. Ta vsebuje splošne določbe o stroških v 40. členu, glede postopkov za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (kar je tudi postopek za izpodbijanje očetovstva) pa v 55. členu posebej določa, da v teh postopkih sodišče o stroških odloči po prostem preudarku (torej tudi glede stroškov udeležencev).
Pri odločitvi po prostem preudarku je sodišče upoštevalo, da je predmetni postopek tekel v korist vseh udeležencev postopka, saj se je ugotavljalo, ali je predlagatelj biološki oče nasprotne udeleženke. Odločilo je da udeleženci postopka nosijo svoje stroške postopka sami, razen stroškov, nastalih v zvezi z DNK analizo (skupni stroški), ki jih nosijo polovico predlagatelj, drugo polovico pa nasprotni udeleženki.
DZ člen 100, 100/1, 102. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
preživnina za nepreskrbljenega zakonca po razvezi - materialno procesno vodstvo in njegove meje - nesklepčnost tožbe - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - obseg obrazložitve sodbe - standard obrazloženosti prvostopenjske sodbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Eventualno prepričanje sodišča, da je imela tožnica v relevantnem obdobju dovolj denarnih sredstev za preživljanje, sodišča ne odvezuje obveznosti, da izvede dokaz, s katerim tožnica želi dokazati ravno nasprotno. Drugačno stališče pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki stranki jemlje možnost obravnavanja pred sodiščem.
Tožnica utemeljeno navaja, da dokazna ocena sodišča predstavlja nekritično povzemanje navedb toženca, ter ji utemeljeno očita manjko lastne argumentacije. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja je pomembno, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, da jih ni prezrlo. Sodišče se v sodbi ni opredelilo do pravno pomembnih navedb tožnice, razlogov za to pa ni utemeljilo. Posledično sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, dokazna ocena pa ne ustreza metodološkim napotkom 8. člena ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - protispisnost
Protispisnost je absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo sodišče zagreši takrat, kadar je v sodbi o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060311
ZVEtL-1 člen 3, 19, 20. SPZ člen 105. SZ-1 člen 5, 20. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 347, 347/2.
vzpostavitev etažne lastnine - posebni skupni del - posamezni del - skupni del - podstrešni prostor - balkon - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pritožbena obravnava - zaslišanje udeležencev v postopku - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku
Senat je o pritožbi razpravljal na seji 8. 9. 2022. Ker po njegovi oceni ni bilo utemeljenih razlogov za opustitev dokaza z zaslišanjem udeležencev v postopku pred sodiščem prve stopnje, je bil na podlagi drugega odstavka 347. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 ter 42. členom ZNP-1 sprejet sklep, da se za odpravo kršitve opravi pritožbena obravnava.
Skupni deli zgradbe v etažni lastnini so deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov posameznih delov (105. člen SPZ). Med njimi SZ-1 v 5. členu našteva stopnišča, vhodne vetrolove, hodnike, kolesarnice, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, delavnice za hišnike, hišniška stanovanja, prostore za odlaganje odpadkov in druge prostore, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov. Lahko (ne nujno) pa etažni lastniki, če nekateri skupni deli služijo le nekaterim posameznim delom, te določijo kot posebne skupne dele (prim. 20. člen SZ-1).
V skladu z 19. členom ZVEtL-1 je pridobitelj posameznega dela stavbe po tem zakonu oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Ne glede na to določbo izkazovanje pravnega nasledstva ni potrebno, če pridobitelj verjetno izkaže pogoje za priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe (20. člen ZVEtL-1).
Ob tem zavedanju in ob odsotnosti vsakršnih trditev o pravnem naslovu, ki bi bil lahko podlaga za pridobitev lastninske pravice oziroma za transformacijo ali določitev skupnih delov kot posebnih skupnih delov, zaključek, da je prišlo do priposestvovanja, nikakor ni mogoč. Gola dolgoletna uporaba (dotlej nedvomno in nesporno) skupnega dela ter izključitev drugih lastnikov od uporabe kljub še tako velikemu vložku ni mogla pripeljati do pridobitve lastninske pravice na skupnem prostoru, četudi bi se pritožnikoma to zdelo prav(ično).
Predlagatelj pridobitev teh dveh delov, ki predstavljata pokrit balkon oziroma verando (ali “gank“) ob njegovem stanovanju v prvem nadstropju izkazuje z darilno pogodbo (priloga A 4 v spisu). Besedilo darilne pogodbe takšno razlago vsekakor omogoča oziroma je ne izključuje. Ker je v pogodbi govora o odgovarjajočem deležu skupnih prostorov, pa bi bila (glede na to, kaj bi se ugotovilo o dotedanji uporabi prostorov) možna tudi razlaga, za kakršno sta se zavzemala pritožnika, torej, da gre za skupni prostor. A (z zaslišanji udeležencev postopka dopolnjeni) dokazni postopek njune razlage (in njunih trditev, da so vsi solastniki tam shranjevali pridelke, rože, sušili perilo ...) ni potrdil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061179
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 18, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/2.
kaznivo dejanje grožnje - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokazov - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - resnost grožnje - kazenska sankcija - denarna kazen
Grožnja je resna, če je objektivno zmožna povzročiti vznemirjenje ali občutek strahu za življenje, telesno celovitost, prostost ali premoženje oškodovanca, pri čemer za izvršitev kaznivega dejanja grožnje ni nujno, da se oškodovanec dejansko počuti ogroženega ali ustrahovanega. Pri presoji resnosti grožnje je treba upoštevati možen učinek ravnanja storilca kot celote in ne zgolj glede njegovih posameznih delov. Objektivno resnost grožnje je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevaje vsebino grožnje, kontekst, v katerem je izrečena, odnos med storilcem in oškodovancem ipd. Obravnavane besede, ki jih je obdolženec izrekel oškodovanki (da jo bo ubil, "zlamal" in spravil s tega sveta), so nedvomno takšne narave in intenzitete, da so že po naravi stvari pri vsakem človeku, ne samo oškodovanki, objektivno zmožne povzročiti občutek prestrašenosti in ogroženosti.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00060040
ZIZ člen 272.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - mladoletna oseba - šolanje - izbira osnovne šole
Namen začasne odredbe ni dokončna regulacija razmerij med udeleženci, temveč preprečitev akutne ogroženosti z ukrepom začasne narave. Kot je pravilno obrazložilo sodišče, zaslišanje strokovne delavke glede na njeno dopolnjeno poročilo ni bilo potrebno, zaradi narave postopka, v katerem mora sodišče ukrepati hitro in odloča z dokaznim standardom verjetnosti, pa sodišče tudi ni bilo dolžno postaviti sodne izvedenke.
V največjo otrokovo korist je da šolanje prične v kraju, ki ga pozna, in skupaj z otroci iz soseščine, kar zanjo pomeni stabilnost in varnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00064866
OZ člen 198.. SZ člen 117.. ZPP člen 8, 212, 243, 286, 339, 339/1.
uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine - nadomestno stanovanje - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - višina uporabnine - dokazovanje - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - imetnik stanovanjske pravice
Neutemeljeno pritožba napada razloge, s katerimi je sodišče zavrnilo toženčev ugovor o prenehanju obveznosti plačila uporabnine zaradi uničenja spornega stanovanja. Toženec je namreč nesporno stanovanje za bivanje z ženo uporabljal vse do 30. 11. 2021. Že navedeno utrjuje zaključek, da stanovanje očitno ni bilo uničeno in neuporabno, kar bi utemeljevalo prenehanje obveznosti plačevanja uporabnine. Toženec je tako določeno korist od uporabe stanovanja zagotovo imel. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je stanje stavbe, v kateri se nahaja to stanovanje, nesporno slabo in je bila v tej zvezi izdana tudi odločba gradbene inšpekcije o prepovedi njene uporabe.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/3. ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 142/4.
fikcija vročitve - sklep o izvršbi - ugovor - prepozen ugovor - zavrženje ugovora
Vročitev je torej opravljena s potekom 15 dnevnega roka od dne, ko je bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno v hišnem predalčniku, in ni pravno odločilen dan, ko je bilo pisanje dejansko puščeno v poštnem predalčniku.
Zavarovana dobrina kaznivega dejanja krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 je integriteta sodnih postopkov ter s tem avtoriteta organa, ki vodi postopek. Stranka z izvršitvijo kaznivega dejanja sodišču onemogoči ugotovitev resničnega dejanskega stanja, ki je pogoj za uporabo pravilnega materialnega prava, pod dodatnim pogojem iz drugega odstavka tega člena, da je sodišče na njeno krivo izpovedbo oprlo svojo odločbo.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - olajševalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - denarna kazen - višina dnevnega zneska
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje kot bistveno (posebno) olajševalno okoliščino štelo, da je obtoženec krivdo po obtožbi priznal na predobravnavnem naroku, vse druge okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje štelo kot olajševalne, pa so skupaj s priznanjem krivde privedle do končne odločitve sodišča prve stopnje, da obtožencu zaporno kazen omili in mu izreče kazen dve leti in sedem mesecev zapora.
Pritožnik nima prav, da število tujcev ni obteževalna okoliščina, res pa je, da ni taka okoliščina, ki bi izključno vplivala na odmero kazni.
Višino dnevnega zneska 5,00 EUR je sodišče prve stopnje odmerilo glede na premoženjske razmere obtoženca, v skladu s tretjim odstavkom 47. člena KZ-1, pri čemer je upoštevalo, da obtoženec trenutno nima prihodkov in premoženja, čeprav je pred prijetjem bil zaposlen in je prejemal redno mesečno plačo v višini med 1.800,00 do 2.200,00 EUR ter da se je izšolal za poklic železokrivca. Kot je razvidno iz 8. točke izpodbijane sodbe, je na višino dnevnega zneska vplivala tudi okoliščina, da obtoženec skrbi za družino ter da ima dolgove, ki jih bo moral odplačevati.
sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - način delitve zapuščine - izločitev iz zapuščine - dedni dogovor - dedič - odgovornost za zapustnikove dolgove - dedičeva odgovornost za dolgove - upravnik večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - razdelilni ključ - aktivna in pasivna legitimacija - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek
V primeru izločitve premoženja zaradi lastništva toženke zapuščinsko sodišče (izločenega) premoženja ne bi zajelo v obsegu zapuščine. V takšnem primeru zapuščinsko sodišče tudi ne bi navajalo toženke kot upnice v postopku. Prav tako toženki in zakonitima dedičema ne bi bilo treba skleniti sporazuma o delitvi zapuščine. Toženka ne bi prejela solastniškega deleža zapuščine, saj bi že bila lastnica izločenega premoženja, ki ne sodi v zapuščino.
Tožnica je bila pri toženki utemeljeno v disciplinskem postopku spoznana za odgovorno storitve hujše kršitve vojaške discipline po 12. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr v povezavi s sumom storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ker je v času od julija do 2. 8. 2019 kontinuirano, z namenom, da bi sebi pridobila protipravno premoženjsko korist, spravila z lažnim prikazovanjem dejanskega stanja in prikrivanjem dejanskih okoliščin toženko v zmoto s tem, da si je dala obračunavati potne stroške, do katerih ni bila upravičena, saj se je v tem obdobju na delo v vojašnico dejansko vozila z naslova B. in ne z naslova C., ki ga je kot naslov navedla v izjavi za povrnitev stroškov za prevoz z dne 8. 10. 2012.