ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Tako sodna izvedenka MDPŠ kot izvedenski organ sta skozi pisna izvedenska mnenja in njihove dopolnitve pri tožnici ugotovila preostalo delovno zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je zagotoviti sodišču znanje, ki ga to nima in brez katerega odločitev v sporu ni mogoča in objektivizacija preostalih dokazov.
ZFPPIPP člen 47, 104, 104/6. Pravilnik o spremembah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2022) člen 3.
nagrada upravitelju za vnovčenje stečajne mase in razdelitev - konstitutiven sklep - uporaba meril za določanje nagrade stečajnim upraviteljem - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - javni interes
Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je treba uporabiti novelirani pravilnik. Določila novele v konkretnem primeru niso bila uporabljena retroaktivno, kot zmotno zatrjuje pritožnik. Po mnenju pritožbenega sodišča ne gre niti za t.i. nepravo retroaktivnost, pri kateri gre za poseg v pravni položaj, ki je nastal v preteklosti v času veljavnosti prvotne ureditve, pa v tem času še ni zaključen. Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, pač pa da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala, to je brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. V konkretnem primeru pa je pravladujoč legitimen javni interes utemeljen v znižanju nekaterih previsokih tarif za odmero nagrad upraviteljem v insolvenčnih postopkih zaradi uresničitve načela zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). S tem tudi ni bil prestopljen okvir prostora lastne presoje o koliziji načela zaupanja v nadaljnji obstoj pravnih norm in načela prilagajanja prava družbenim spremembam.
OZ člen 132, 167, 174, 175. ZPP člen 214. ZBPP člen 46, 46/3.
zahtevek za povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode zaradi izgube zaslužka - izgubljeni zaslužek - bodoča škoda - mesečna renta - zmanjšanje delovne zmožnosti - premoženjska škoda - delovna nesreča - izguba zaposlitve - dokazni standard mejne verjetnosti - neprerekane trditve - primerjalna metoda - izvedenec finančne stroke - odprava rente - ugovor omejene zavarovalne vsote - brezplačna pravna pomoč
Škoda zaradi izgubljenega zaslužka je, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo (in s tem tudi renta v prihodnje) pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. O povrnitvi te škode se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutnega škodnega dogodka.
Okoliščina, da je šel tožnikov bivši delodajalec v likvidacijo, zaradi česar je prišlo do prenehanja delovnih razmerij in družbe same, ne zadostuje za sklep o nedokazanosti bodoče tožnikove zaposlitve, ki bi mu prinašala primerljivo plačo za delo, ki ga je opravljal. Pravno nepomembno za odločitev je, da je delodajalec z izbrisom prenehal, saj je tožnik v trditveni podlagi podal povsem zadostne trditve o tem, da bi se tudi potem (po likvidaciji) še naprej preživljal tako, kot se je pred nezgodo, in sicer z delom gozdnega delavca.
Ker toženka glede na zadostno trditveno podlago tožnika ni podala ugovorov, da tožnik ne bi mogel v bodoče drugje pridobiti dela, kot ga je opravljal v času delovne nezgode, ki bi mu prinašal zaslužek, kot bi ga prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka, je mogoče že na podlagi neprerekanih tožnikovih trditev zaključiti, da bi se tožnik zelo verjetno še naprej preživljal tako, kot se je pred nezgodo.
INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00061449
ZPIZ-2 člen 111, 111/1, 194, 194/1, 194/3.. ZUP člen 221, 221/3.. OZ člen 190, 190/1.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - letni dodatek k pokojnini - začasna upravna odločba - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev
Institut pravnomočnosti varuje priznano pravico le v okviru pravnega in dejanskega stanja podanega ob priznanju pravice. Zato je priznana pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, varovana le v primeru, če po izdaji odločbe o priznanju te pravice obstojijo še naprej vsi potrebni pravni in dejanski pogoji za njeno priznanje oziroma izplačevanje. Če se dejanske okoliščine po izdaji odločbe o pravici spremenijo, lahko zavarovanec pravico še naprej uživa le v primeru, če so še nadalje izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Če ti niso več izpolnjeni, je novo dejstvo podlaga za novo upravno odločanje. Za obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogoja za izplačevanje dajatve, tožena stranka odloči o preplačilu in dolžnosti vračila izplačanih sredstev v odločbi o ugotovitvi preplačila.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da v predmetni situaciji niso bila upoštevana pravila ZPP o vročanju. Vročanje v zaprošeni državi se po 9. členu Haaške konvencije opravi po pravu zaprošene države, v konkretnem primeru po pravu Združenega kraljestva. V potrdilu o vročitvi je jasno navedeno, da je bila vročitev opravljena v skladu s civilnim procesnim pravom Anglije in Walesa. Potrdilo o vročitvi predstavlja javno listino tudi po notranjem pravu Republike Slovenije, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2.
zavrženje tožbe - poziv na dopolnitev tožbe
Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanega sklepa pravilno izhaja, da je bil tožnici sklep o popravi tožbe vročen 18. 8. 2022. Tožnica je 22. 8. 2022 vložila vlogo z istima listinama, že priloženima tožbi, ter hkrati navedla, da odgovora na pritožbo oz. drugostopenjsko upravno odločbo še ni prejela. Sodišče prve stopnje v okoliščinah obravnavanega primera posledično pravilno zaključuje, da ne gre za stanje po 2. odst. 72. člena ZDSS-1, ki bi ga bilo mogoče šteti za molk organa. Ker tožnica tožbe tudi ni popravila niti je ni dopolnila v skladu s sklepom z dne 19. 7. 2022, jo je na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/2, 63/2-1.. ZPP člen 287.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - invalidska pokojnina - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - preostala delovna zmožnost
Glede pritožbenih navedb, da je bila tožnica s strani ZRSZ napotena na zdravniški pregled na MDPŠ, ki pa je v nasprotju z mnenjem izvedenskega organa ugotovil, da tožnica ni sposobna za pridobitno delo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za mnenje, ki bi imelo v primeru ugotavljanja invalidnosti odločilno vlogo. Enako kot ostala dokazna dokumentacije je bilo tudi omenjeno vprašanje predmet presoje sodišča. Do medicinske dokumentacije se je opredelil tudi izvedenski organ, katerega mnenje je sodišče, zaradi prepričljivosti, tudi upoštevalo pri svoji odločitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061005
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/3. ZKP člen 16, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386. ZNPPol člen 4, 4/1, 21, 21/1.
kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - subjektivni element kaznivega dejanja - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji
Čeprav je v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Kz-1 uvodoma res navedeno, da je obdolženec dejanje storil proti uradni osebi, ko je ta opravljala naloge javne varnosti (in ne naloge policije), je iz nadaljevanja konkretnega dela opisa povsem jasno razvidno, da je uporaba pojma javne varnosti podrobneje konkretizirana z izrecno navedbo določbe 2. alineje prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol), ki opredeljuje izključno naloge policije, ter opisom, da je obdolženec kaznivo dejanje izvršil proti policistu, ki je na terasi lokala interveniral zaradi pretepa, v katerem je obdolženec poškodoval mladoletnega A. A.
ponovna odmera pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - trenutek plačila
Časovno trajanje upravnega postopka ne more vplivati na vrednotenje sporne dobe. Zakon je jasen. Dokup mora biti izvršen do 31. 12. 2012. O izvršenosti dokupa lahko govorimo samo v primeru že izvedenega plačila. Plačilo prispevkov in upoštevanje dobe na podlagi plačila prispevkov je potrebno ločiti od povsem tehničnega vprašanja izvedbe plačila prispevkov, ki je zvezano z določili, ki se nanašajo na trajanje upravnega postopka.
Sodišče prve stopnje je ob povzeti trditveni podlagi pravdnih strank, po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je izvedlo v obrazložitvi navedene dokaze, pravilno zaključilo, da so na tožnico kot osebo, ki je pred toženčevo (upnikovo) pridobitvijo zastavne pravice v izvršilnem postopku (na podlagi v zemljiški knjigi zaznamovanega sklepa o izvršbi), razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom, ne glede na v času zaznambe zastavne pravice neobstoječi (in šele kasneje izvedeni) zemljiškoknjižni vpis, že prešla stvarnopravna upravičenja v obsegu, ki ji zagotavlja pravno varstvo v izločitveni pravdi. Vprašanja skrbnosti oz. poštenosti tožnice na eni strani in dobre vere toženca na drugi strani niso pravno pomembna.
dodatek za pomoč in postrežbo - I. kategorija invalidnosti - duševna motnja - neizpolnjevanje pogojev
Tožnik osnovne življenjske potrebe še opravlja samostojno, čeprav počasi in s težavo. Pri tožniku tudi ni izgubljena realitetna kontrola, tako da ne potrebuje stalnega nadzora. To pa pomeni, da niso izpolnjeni pogoji, določeni v 101. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, niti za priznanje tega dodatka za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.
ZKP člen 70, 70/1, 148, 148/4, 219a, 219a/2, 220, 220/2.
izločitev dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - pravni pouk osumljencu - sposobnost razumeti pouk - izjava osumljenca, dana policiji - prostovoljna izročitev stvari policiji - privolitev za preiskavo predmetov - duševna manjrazvitost - sposobnost obdolženca sodelovati v kazenskem postopku - nenavzočnost zagovornika
Pravilna je ugotovitev, da zgolj počasnejše funkcioniranje ter počasnejše izražanje obdolženke še ne pomeni tudi nerazumevanja pravic in dolžnosti o katerih je izrecno poučena in kot je to prvostopenjsko sodišče pravilno utemeljilo v točki 8 izpodbijanega sklepa.
Pritožnica neskrbnost neutemeljeno enači z nepoštenostjo.
Čeprav se po seznanitvi z obstojem tipkane oporoke niso lotili nadaljnjega raziskovanja, jim nepoštenosti ni mogoče očitati. Za napolnitev standarda nepoštenosti ne zadostuje neskrbnost/malomarnost, ampak bi morala tožnica dokazati zavajanje z jasnim namenom doseči (nepravično, neutemeljeno) korist ali cilj.
zamudna sodba - pogoji - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Podlaga zamudne sodbe je dejansko stanje, kot ga tožnica zatrjuje v tožbi, zaradi česar zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 338. člena ZPP). Zato toženec ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, s katerimi izpodbija dejansko stanje.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 73.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - molk organa
Ker je bila tožba pomanjkljiva in nerazumljiva, je sodišče postopalo po 1. odst. 108. člena ZPP. Tožnika je s sklepom z dne 2. 6. 2022 pozvalo, da v 15 dneh tožbo dopolni in popravi tako, da predloži odločbo drugostopenjskega organa oz. izkaže predpostavko za molk organa, da postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, da predloži odločbo Centra za socialno delo, s katero naj bi bila zavrnjena pravica do občinske denarne pomoči, zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi in dokazilo, da je po preteku dvomesečnega roka zahteval izdajo drugostopenjske odločbe.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da ne gre za procesno stanje iz 2. odst. 72. člena ZDSS-1. Ker tožba ni bila popravljena in dopolnjena v skladu s sklepom z dne 2. 6. 2022, jo je sodišče na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - organska duševna motnja
Pritožbene navedbe o okoliščinah, v katerih je policija našla udeleženca, ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitev o udeleženčevem duševnem stanju in nezmožnosti presoje o potrebnosti zdravljenja. Iz pritožničinih navedb izhaja, da je v kratkem času, v katerem je zanj in zase urejala prenočišče, odtaval, da ga ni našla in je morala prositi za pomoč njegovo skrbnico, ki se je obrnila na policijo. Te navedbe so v bistvenem skladne s tem, kar je povedal udeleženec in utrjujejo pravilnost zaključka, da se je udeleženčevo zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, da ni zmožen presoje o sebi.
Ob preizkusu po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ne dvomi niti o obstoju ostalih predpostavk za zadržanje na zdravljenju brez privolitve.
SPZ člen 193, 194, 195, 196, 196/2, 197, 198, 199, 199/1, 200. OZ-UPB1 člen 216, 216/1, 216/3, 217, 220, 225. ZZK-1 člen 20, 20/2. ZZK-1E člen 35. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 172, 172.a, 172.a/1, 172.a/2, 172.a/3, 172.a/4, 172.a/5, 180, 180/1, 196, 196/1, 196/1-2, 198. ZPP člen 105, 105/4, 108, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 365, 365/1, 365/1-3.
izvršba na nepremičnino - predlog za ustavitev izvršbe - zavrnitev predloga - zemljiško pismo - izvirnik - vrednostni papir - zemljiški dolg - indosament - nepopolna vloga - zavrženje predloga - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - pritožbeni stroški
Ker v obravnavani zadevi predlagatelj vse do izdaje izpodbijanega sklepa sodišču ni predložil izvirnika, ampak le kopijo zemljiškega pisma, ni uspel izkazati imetništva zemljiškega pisma in tudi ne izpodbiti domneve iz četrtega odstavka 172.a člena ZIZ.1 Kot pravilno se torej izkaže stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal upravičenja za vložitev predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine po 180. členu ZIZ.
stečajni postopek - stranke glavnega postopka - upnik kot stranka - pridobitev procesne legitimacije upnika - pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku - prenos terjatve na novega upnika - pogodba o prenosu terjatve - singularno pravno nasledstvo - pritožba zoper sklep o prodaji - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Na podlagi 57. člena ZFPPIPP upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu tega zakona (prvi odstavek). Če pa upnik pravočasno prijavljeno terjatev prenese na novega upnika, novi upnik pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos (tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP). V tem primeru gre za singularno pravno nasledstvo (terjatve) in novi upnik vstopi v čevlje prejšnjega upnika tako, da se mu priznajo vsi učinki procesnih dejanj, ki jih je v postopku pravočasno opravil prejšnji upnik. Novi upnik pa ne more z učinkom za nazaj izvrševati zamujenih procesnih dejanj, t. j. dejanj, za izvršitev katerih je rok že potekel.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je družba A. d. o. o. kot novi upnik stečajnega dolžnika, ki je svojo terjatev do dolžnika odkupila od prejšnjega upnika, dokazala prenos in upraviteljico obvestila o prenosu najkasneje z dopisom z dne 3. 8. 2022, vsekakor pa po sklenitvi pogodbe o prenosu terjatve dne 28. 7. 2022. V času sprejema sklepa o prodaji z dne 11. 5. 2022 in v času vložitve pritožbe zoper ta sklep dne 25. 5. 2022 A. d. o. o. ni bila upnica stečajnega dolžnika, zoper navedeni sklep o prodaji pa se tudi ni pritožil upnikov pravni prednik.
reševanje predhodnih vprašanj - razlogi za prekinitev postopka - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo
Prekinitev postopka po sklepu sodišča je obvezna le v zakonsko predvidenih primerih, med drugim če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje (in pritožnica to pravilno razume), je v tem pravdnem postopku predhodne narave vprašanje pridobitve lastninske pravice na podlagi upravne odločbe. O tem vprašanju je bilo na matičnem (upravnem) področju že odločeno s pravnomočno odločbo, na katero je pravdno sodišče v tem postopku vezano (13. člen ZPP). Vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju (ne glede na to, kateri razlog je v tem sredstvu uveljavljan) pa med primere, v katerih je prekinitev postopka po sklepu sodišča obvezna, ni mogoče uvrstiti.
nesporno dejansko stanje - pritožbene novote - računi - listine - priznana dejstva
Tožena stranka na dopolnitev tožbe tožeče stranke v kateri je ta utemeljila tožbeni zahtevek po temelju in višini in za svoje navedbe predložila tudi dokazne listine, kljub pozivu sodišča, ni odgovorila in navedb tožeče stranke ni prerekala. V ugovoru zoper sklep o izvršbi pa je tožena stranka podala povsem nekonkretizirane navedbe, zato je prvostopno sodišče skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP, le-te štelo za priznane ter izdalo odločbo po 488. členu ZPP, kar je po oceni pritožbenega sodišča smelo storiti. Dolžnost stranke iz 212. člena ZPP je, da se izjavi o trditvah in dokazih nasprotne stranke, česar pa tožena stranka kljub pozivu sodišča, ni storila. Ker priznanih dejstev po 214. členu ZPP ni potrebno dokazovati, je sodišče odločilo po 488. členu ZPP, kar v gospodarskih sporih lahko. Za novote, ki jih tožena stranka uveljavlja sedaj s pritožbo, pa v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP tožena stranka niti ne navede, zakaj jih ni podala pravočasno. Zato so pritožbene novote nedopustne in neupoštevne, pritožba pa neutemeljena.