Tožeča stranka je tista, ki ve, na kakšni podlagi uveljavlja svojo prerekano terjatev in kakšen postopek mora začeti oziroma nadaljevati. Zato je bila ona tista, ki je bila dolžna predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka in ne vložiti nove tožbe. Ali bo vložila predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka, je bila torej stvar odločitve tožeče stranke. Tožeča stranka v postopku ni uspela. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je, po načelu uspeha po 1. odst. 154. člena ZPP, tožeči stranki naložilo, da toženi povrne njene pravdne stroške.
Neodgovornost za prometni prekršek še ne pomeni, da voznica ni (so)odgovorna za nastanek škode po pravilih civilnega prava. Na odločbo sodnika za prekrške (niti obsodilno niti oprostilno) pravdno sodišče ni vezano, saj je vezano samo na obsodilno sodbo v kazenskem postopku, pa še to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Trditev, ki jo postavi izvedenec v svojem mnenju (enako velja tudi za navedbe prič) še ni trditev stranke, zato se mora stranka, ki svoj zahtevek ali obrambo temelji na takšnih navedbah drugih udeležencev v postopku, na te navedbe izrecno in konkretizirano sklicevati, da jih je mogoče šteti kot trditve strank.
ZPP člen 141, 141/1, 141/2, 141/4, 141, 141/1, 141/2, 141/4.
vročanje - nadomestna vročitev - obvestilo stranki - naslov dolžnika
Nadomestna vročitev po 141. čl. ZPP je možna samo v primeru, če naslov, na katerem bi bilo potrebno vročitev opraviti, obstaja, vendar pa pisanja iz takšnih ali drugačnih razlogov ni mogoče vročiti. V kolikor ne obstaja niti zgradba niti poštni nabiralnik, kjer bi bilo obvestilo iz 1. odst. 141. čl. ZPP mogoče pustiti, nadomestne vročitve že po naravi stvari ni mogoče opraviti (obvestila ni mogoče npr. pribiti na drevo ali pustiti na tleh). Če dolžnikov naslov oz. zgradba v času vročanja ne obstaja, nadomestna vročitev ni pravilna, ne glede na stanje v sodnem registru.
Vsa opravila v zvezi z rubežem (pristop, oprava rubeža, cenitev, sestava listin, hramba stvari pri izvršitelju itd.) so že zajeta v (eni) ceni po tarifni številki 1, kar pomeni, da je cena za opravo rubeža enotna, ne glede na to, katera od običajnih z rubežem povezanih dejanj bo potrebno opraviti in kako obsežna bodo le-ta. Višina predujma ni odvisna od predvidenega obsega opravil v zvezi z rubežem, ki so zajeta v 2. odst. tar. št. 1 Pravilnika, zato tudi ni mogoče te cene deliti na posamezne elemente. Upnik od dolžnika ne more zahtevati povrnitve stroškov pritožbe zoper sklep o višini predujma, saj ti stroški niso potrebni za samo opravo izvršbe.
ZZZDR člen 52, 52/1, 52, 52/1. ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2, 270, 270/2, 272, 272/2.
začasna odredba - ugotovitveni zahtevek
S tem, ko je tožeča stranka zatrjevala, da je izdaja začasne odredbe potrebna, ker bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (2. odst. 270. čl. in 1. alinea 2. odst. 272. čl. ZIZ), je začrtala meje ugotavljanja dejanskega stanja, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo kot podlago svoje odločitve. Povsem pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče v primeru ugotovitvenega zahtevka izdati le takoimenovano ureditveno začasno odredbo, s katero se začasno, do dokončne rešitve v sodnem postopku, uredi sporno pravno razmerje. Tako začasno odredbo pa je mogoče izdati le, kadar je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (predpostavka iz 2. alinee 2. odst. 272. čl. ZIZ), ne pa, kadar obstaja nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ZZVN člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZIZ člen 101, 102, 102/1, 102/3, 101, 102, 102/1, 102/3.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - omejitev izvršbe - prejemki, izvzeti iz izvršbe - renta
Doživljenjska mesečna renta po 16. čl. Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) ne spada med prejemke iz 101. ali 102. čl. ZIZ, za katere veljajo omejitve izvršbe.
Če je za konkretno nepremičnino že zaznamba v zemljiški knjigi, da je izdan sklep o izvršbi na nepremičnino iz druge izvršilne zadeve, gre v novi izršbi le za pristop k izvršbi. V takem primeru pa upnik nima pravnega interesa predlagati izdajo začasne odredbe s prepovedjo odsvojitve in obremenitve te nepremičnine in zaznambo začasne odredbe v zemljiški knjigi, saj je s sklepom o izvršbi in zapisom rubežu nepremičnine pridobil močnejšo pravico kot je predlagana začasna odredbe.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev - rubež stvari
Če drugi ni voljan izročiti stvari, lahko upnik predlaga sodišču, naj prenese nanj dolžnikovo terjatev proti drugemu za izročitev stvari. Pravnomočni sklep o prenosu terjatve na upnika je izvršilni naslov v izvršbi upnika zoper drugega kot dolžnika na izročitev stvari.
Do trenutka nakupa, odvzema ali drugačne omejitve lastninske pravice (oziroma zgolj na podlagi neuspešnih ponudb nakupa ali celo sprejetega in sicer veljavnega Odloka o sprejetju ureditvenega načrta) tožena stranka (kot kamnoseško podjetje) na zemljišču tožnikov nima pravice posegov (vožnje), in tožniki s prepovedno tožbo lahko zahtevajo prenehanje vznemirjanja nasproti njej, saj si tožena stranka prisvaja (nikoli pridobljeno) služnostno pravico na zemljišču, ki bi po določbah Zakona o rudarstvu sicer lahko bilo pristopno ali pridobivalno zemljišče, pa to (zaenkrat) ni.
ZOR člen 299, 300, 303, 437, 437/1, 299, 300, 303, 437, 437/1. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/2, 28/3. ZIZ člen 259, 259.
sklep o izvršbi - preživnina - zavarovanje - sklad - prehod terjatve - subrogacija - prehod terjatve - prehod stranskih pravic na prevzemnika
Jamstveni in preživninski sklad ne more proti preživninskemu zavezancu uspešno predlagati zavarovanja za še ne zapadle zneske zakonite preživnine (259. člen ZIZ), ker po plačilu nadomestila preživnine vstopi v položaj otroka kot upnik le do višine sredstev, ki jih je izplačal, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Nanj so prešle samo tiste stranske pravice, ki so že obstajale v trenutku prenosa terjatve.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prenehanje pravne osebe - prenehanje pooblastila - prekinitev postopka
Če pa stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, lahko po 117. členu ZPP na njen predlog sodišče dovoli, da ga opravi pozneje, če je stranka zamudila rok iz opravičenega vzroka. To pa pomeni, da mora opravičen vzrok obstajati v strankini sferi. Zatrjevano nepravilno postopanje sodišča zato ne more biti upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je lahko predmet preizkusa v pritožbenem postopku zoper odločbo sodišča, ki jo je izdalo zaradi (domnevne) zamude stranke, opraviti določeno procesno dejanje. Posledica prenehanja pravne osebe je prekinitev postopka po 3. točki 212. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče bi torej moralo ugotoviti, da je postopek prekinjen od 30.12.1998. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (2. odstavek 214. člena ZPP), posledica prekinitve postopka pa je tudi prenehanje teka rokov, določenih za pravdna dejanja (1. odstavek 214. člena ZPP).
sklep o izvršbi - ugovor - ugovor tretjega - rubežni in cenilni zapisnik - zapisnik
Če dolžnikove navedbe, da ni lastnik zarubljenih predmetov, držijo, bodo lahko lastniki spornih predmetov do konca izvršilnega postopka vložili ugovor tretjega, na dolžnikov pravni položaj pa v tem primeru izdani sklep o izvršbi ne vpliva. Rubežni in cenilni zapisnik sodnega izvršitelja ni odločba v smislu določbe prvega odstavka 8. člena ZIZ zoper katero bi bilo dopustno pravno sredstvo, zato je treba ugovor zoper rubežni in cenilni zapisnik zavreči.
Pritožnik smiselno uveljavlja postopkovno kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ker naj bi prvostopenjsko sodišče o vprašanju, ali je tožena stranka vedela oziroma bi morala vedeti, da je končni kupec RK prezadolžen, svojo odločitev oprlo na pisno referenco družb XX z dne 7.7.1999, ki naj bi ugotovilo, da v času sklenitve prodajne pogodbe med toženo stranko in RK končni kupec ni bil prezadolžen. Ta listina pa z ničemer ne izkazuje, da končni kupec v času sklenitve kupoprodajne pogodbe ni bil prezadolžen, saj iz nje ni jasno, ali finančne težave končnega kupca izhajajo tudi zaradi izgub, do katerih je prišlo že v letu 1997. Po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo navedne smiselno uveljavljane bistvene postopkovne kršitve. Na ugotovljeno dejstvo, da končni kupec v času sklenitve prodajne pogodbe v letu 1997 (priloga B/31) (še) ni bil prezadolžen, je sodišče posredno sklepalo iz poročila družbe XX z dne 7.7.1999 (priloga B/59) iz katerega izhaja, kot je pravilno povzelo prvostopenjsko sodišče, da so finančne težave kupca RK posledica izgub v letu 1998. Če so torej finančne težave kupca v letu 1999 posledica izgub v letu 1998, iz tega ni mogoče sklepati, da je bil kupec prezadolžen že v letu 1997. Ni torej zaslediti nasprotja med podatki navedene listine (B/31) in zaključki prvostopenjskega sodišča. Neutemeljen in brez podlage v sklenjeni komisijski pogodbi (priloga B/1) je tudi pritožbeni očitek toženi stranki, da bi morala plačilo kupca dodatno zavarovati z garancijo slovenske banke in bi šele tedaj izpolnila dolžnost ravnanja s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Iz navedene pogodbe je razvidno, da sta se pravdni stranki v 4. čl. dogovorili za zavarovanje plačila kupca z bančno garancijo kupca. Navedeno navodilo tožeče stranke (prim. 1. odst. 751. čl. ZOR) je tožena stranka izpolnila, kar v pritožbenem postopku ni sporno. Da bi bila tožena stranka dolžna priskrbeti tudi garancijo slovenske banke, pa iz pogodbe ne izhaja. Prvostopenjsko sodišče pa ugotavlja, da se je tožena stranka s končnim kupcem dodatno dogovorila, da bo plačilo zavarovano z bančno garancijo, ki jo bo kot veljavno sprejela A banka Ljubljana in zaključilo, da je s tem tožena stranka zaščitila interese tožeče stranke kot komitenta.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - motenje posesti
Pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje na izpoved priče ni imel nobenih pripomb. Pritožbi pa prilaga fotokopijo listine oz. izjave, ki naj bi izpodbila dokazno oceno sodišča prve stopnje v zvezi z izpovedjo te priče. Takšna listina predstavlja nov dokaz, ki bi ga smel toženec v pritožbenem postopku predložiti le, če bi izkazal, da ga brez svoje krivde ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo, opravljenega po določbah novega ZPP, oz. do zaključka glavne obravnave, ob pogojih iz 286. člena ZPP. Ker pritožnik niti ne zatrjuje, da gre za takšno situacijo, pritožbeno sodišče priloženega dokaza ne more obravnavati.
obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo - stvarno pravo
VSL03189
ZOR člen 124, 148, 148/1, 124, 148, 148/1.
poslovni prostor - pogodba o leasingu
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ob odločanju o zahtevku na izpraznitev spornega poslovnega prostora treba izhajati iz obligacijskega razmerja, ki ga ureja pogodba o leasingu nepremičnine št. 30024, sklenjena med pravdnima strankama. Vprašanje lastništva tožeče stranke ob takšnem izhodišču ni ugovor, ki bi ga bilo moč upoštevati v prid toženi stranki.
Okoliščine da je predlagateljica solastnica obravnavane nepremičnine do 13/16, ostali trije solastniki pa vsak do 1/16, da sta se še dva solastnika strinjala z predlagateljičinim predlogom, da dobi nepremičnino, ostalim solastnikom pa izplača vrednost njihovih deležev, da je sodni izvedenec ugotovil, da fizična delitev stvari ni mogoča, ker je solastni delež nasprotnih udeležencev toliko manjši od posameznih etaž objekta (klet, pritličje, mansarda) in da delitev posameznih etaž ni mogoča ter bi bila tudi nesmiselna, saj ima vsaka etaža svoj vhod (razen pri kleti, kjer pa bi bilo potrebno izdelati poseben vhod), potrjujejo pravilnost odločitve sodišča, da celotno nepremičnino prevzame v last in posest predlagateljica, ostalim solastnikom pa izplača vrednost njihovih deležev.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - dolžnik - dovoljenost
Predmet po izvršilnem naslovu (po sodni poravnavi) je lahko le dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev. Le tako obveznost je namreč v izvršilnem postopku mogoče izvršiti. Sodna poravnava, ki jo je kot izvršilni naslov predložil upnik, zgolj ugotavlja obstoj upnikove terjatve napram dolžniku, zato taka sodna poravnava ni mogla postati izvršljiva in ne more biti izvršilen naslov, primeren za izvršbo. V takem primeru je treba upnikov predlog za izvršbo zavrniti. Ker pa je v konkretnem primeru dolžnik v stečaju, bi bila povsem pravilna odločitev, da bi sodišče prve stopnje izvršilni predlog kot nedovoljen zavrglo. Zakon o stečaju, prisilni poravnavi in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, ZPPSL) namreč v 111.členu določa, da od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina. Po začetku stečajnega postopka je individualna izvršba dovoljena le na podlagi izvršilnih naslovov, katerih predmet so terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, izločitvene pravice, terjatve, ki so stroški stečajnega postopka, in terjatve po izvršilnih naslovih, ki jih upnik pridobi v stečajnem postopku oziroma v pravdah, na katere je bil napoten v stečajnem postopku. Ker za take izjeme od pravila prepovedi izvršbe v konkretnem primeru ne gre, bi bilo treba upnikov predlog za izvršbo zavreči.
Pri prodaji knjige, kjer je plačilo dogovorjeno v obrokih, izročitev knjige pa šele po plačilu, kjer se je prodaja vršila pred izidom knjige in po prednaročniški ceni, glede izročitve knjige in zamude s plačilom le te ni mogoče uporabiti 551. čl. ZOR, da pride kupec s plačilom v zamudo šele takrat, ko mu je knjiga izročena.