brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
V skladu z drugim odstavkom 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker tožnik v zahtevi za varstvo zakonitosti nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju, v postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne more uspeti.
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo dodeljenih nepovratnih sredstev - ukrep povečanja gospodarske vrednosti gozdov - neverodostojnost poslovnih listin - izdaja fiktivnih računov
Tožnik si v postopku ni pridobil primerljivih predračunov za isto nadgradnjo oz. isto delo s strani drugih potencialih izvajalcev, tudi sam tok denarja in materiala kaže na to, da gre v bistvu za fiktivne račune, saj se je denar nakazoval med obema pogodbenikoma, poslovna dokumentacija o nabavljenih materialih v relevantnem času ne izkazuje nabave za zatrjevano nadgradnjo strojev potrebnih materialov, tožnik pa v inšpekcijskem postopku ni uspel predložiti relevantnih in pravočasnih predračunov. Navedeno kaže na to, da je tožnik ustvaril lažne pogoje, potrebne za izplačilo podpore, zaradi česar je bilo treba njegov zahtevek za izplačilo podpore zavrniti.
ZUP člen 80. Uredba o plačilih za ukrepe osi dva iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2009 do 2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevki KOP - pogoji za dodelitev sredstev - pregled na kraju samem - obtežba z živino - zapisnik o kontrolnem pregledu - vsebina zapisnika
Rezultatov kontrolnega pregleda za nazaj ni mogoče izpodbijati niti z dokumentacijo, na katero se sklicuje tožnica, niti s kakšnimi drugimi dokazi, ampak je bilo mogoče inšpektorjevim ugotovitvam (zapisniško) ugovarjati le v času sestave zapisnika oz. njegovega podpisa.
ZSV člen 100, 100/4. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva člen 12.
institucionalno varstvo - plačilo storitev institucionalnega varstva - oprostitev plačila institucionalnega varstva - postopek za sprejem v zavod
Sodišče se sicer strinja s tožbeno navedbo, da je v 12. členu Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva določeno, da če bo za uporabnika storitev delno ali v celoti plačeval kdo drug, se le-ta za plačilo zaveže z izjavo, ki se priloži prošnji. Vendar pa se sodišče tudi strinja s toženo stranko glede tega, da sta postopek za sprejem v dom in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu socialno varstvene storitve dva različna postopka. Vse morebitne nepravilnosti pri sklepanju dogovora bi bilo potrebno izpodbijati v posebnem postopku, ne pa v okviru postopka, kjer se odloča o oprostitvah pri plačilu socialno varstvene storitve.
dovolitev pripravljalnih del - ureditev meje - parcelacija - izrek odločbe - vsebina izreka odločbe
V izreku izpodbijane odločbe je bila dovoljena izvedba postopka za ureditev mej oziroma postopka parcelacije, v katerem se odmeri del zemljišča, katerega solastnika sta tožnika. V izreku odločbe je tako dovolj jasno opredeljen obseg zemljišča, na katerem se bo, ob upoštevanju obsega in poteka poti, izvedla parcelacija.
DDV - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - storitve
Izpodbijana odločitev, po kateri tožeča stranka ni upravičena do odbitka vstopnega DDV po računu družbe A. z dne 20. 12. 2007, je pravilna in skladna z zakonom. Pri tem je bistvena ugotovitev, da tožeča stranka ni izkazala, da bi ji omenjena družba kot izdajateljica računa zaračunano storitev tudi dejansko opravila. Ugovori, s katerimi tožeča stranka uveljavlja svojo dobrovernost pri poslovanju z omenjeno družbo oziroma zanika svoje sodelovanje pri davčni utaji, zato za odločitev niso (več) pomembni in jih kot takšnih sodišče ni presojalo.
Tožeča stranka ne oporeka ugotovitvam drugostopenjskega organa o bistveno pomanjkljivi vsebini računa in pogodbe o poslovnem sodelovanju ter s tem listin, ki so podlaga tako za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV, kot tudi za uveljavljanje davčno priznanih odhodkov. Ker so navedene listine zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti neverodostojna podlaga za knjiženje stroškov, je izpodbijana odločitev utemeljena tudi v tistem delu, v katerem se tožeči stranki ne priznajo davčni odhodki iz tega naslova ter se ji posledično poveča davčna osnova za obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2007.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kaznivo dejanje razžalitve
Tožena stranka je pravilno uporabila 8. člen ZBPP, ki izrecno določa, da se brezplačna pravna pomoč ne odobri med drugim zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Tožnik pa z zdravniškimi listinami, ki so bile pridobljene že pred vložitvijo prošnje za odobritev BPP, ni uspel dokazati, da mu je bila povzročena pravno priznana škoda, glede na to, da iz teh listin izhaja zgolj njegovo zdravstveno stanje, ki nima nobene vzročne zveze z kaznivim dejanjem.
ZDoh-2 člen 27, 27-5, 95, 95-3, 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - odsvojitev kapitala - neobdavčljiva odsvojitev kapitala - razlastitev - prenos nepremičnin iz naslova razlastitve - z razlastitvijo povezani stroški
Določbo 3. točke 95. člena ZDoh-2 je treba razlagati tako, da predstavlja podlago za davka prost prenos nepremičnine tudi v primeru prenosa nepremičnine s pogodbo, sklenjeno namesto razlastitve, saj zakon oprostitve ne pogojuje s prenosom nepremičnine v samem postopku razlastitve. Pri tem je treba kot neobdavčljivo odsvojitev kapitala obravnavati celotno odmeno, ki jo prejme razlastitveni upravičenec, poleg vrednosti nepremičnine torej tudi stranske stroške, povezane z razlastitvijo (kolikor ti po vsebini in višini ustrezajo „stranskim stroškom razlastitve“ iz 105. člena ZUreP-1). Sodišče se torej ne strinja s stališčem, da o odškodnini, ki se v skladu s 5. točko 27. člena ZDoh-2 šteje za izvzeto iz obdavčitve, lahko govorimo le, če je bil postopek razlastitve izpeljan do konca in je zavezancu lastninska pravica odvzeta na podlagi pravnomočne odločbe.
Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi člen 12, 16, 16/3, 18. Direktiva št. 2008/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod člen 8, 8/2.
priznanje označbe naravne mineralne vode - mnenje ekspertne komisije - voda iz istega izvira
Po presoji sodišča gre v konkretni zadevi za mineralno vodo iz istega vodnega vira, ki je že dobila priznanje naravne mineralne vode in se trži pod blagovno znamko Donat Mg, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ekspertna komisija je namreč ugotovila, da ni mogoče podati pozitivnega mnenja za priznanje iste naravne mineralne vode pod drugo blagovno znamko.
Presoja sodišča glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev je zadržana v smislu, da sodišče organu pušča določeno polje proste presoje. Sodišče se zato ne spušča v presojo (gre za zadeve po 4. členu ZUP) npr. ali gre za bolj ali manj inovativno oziroma tehnološko in tržno perspektivno storitev/projekt in zato tudi ne v primernost ocen teh projektov, pač pa presodi uporabo materialnega in procesnega prava, odločitev pa odpravi le v primeru, če je argumentacija očitno nerazumna, česar pa izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 8/3, 24, 24/1, 24/1-1, 82, 82/1, 82/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 86, 87.
prekinitev prestajanja zaporne kazni - skrajšani ugotovitveni postopek
Pravilno je stališče upravnega organa, da je tožnik v obeh svojih prošnjah za prekinitev prestajanja kazni navedel enako dejansko stanje v okviru istega razloga (to je po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1). Kakšnih drugih zdravstvenih razlogov tožnik v obravnavani prošnji ni navedel, niti ni predložil morebitnih dokazov (ustreznih listin). Ob takšnem dejanskem stanju, ki izhaja iz tožnikove prošnje, in ob tem, da po določbi prvega in tretjega odstavka 8. člena ZIKS-1 upravni organ v postopku prekinitve prestajanja kazni odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, ter da mora upravičenec po določbi 86. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, prošnji za prekinitev prestajanja kazni priložiti dokazila o zatrjevanih dejstvih, zaradi katerih naj bi se prestajanje kazni zapora prekinilo, pa je odločitev prvostopenjskega upravnega organa pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - nazaupanje in nezadovoljstvo z odvetnikom
Z očitki, da naj bi odvetnik, ki bil je z izpodbijano odločbo dodeljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, že bil tožniku dodeljen v drugi zadevi, v kateri pa svojega dela ni opravil, tožnik uveljavlja izločitev odvetnika v smislu deveta odstavka 30. člena ZBPP. Po upravnosodni praksi se navedeno določilo razlaga tako, da postavljeni odvetnik svoje dolžnosti ne opravlja v redu v postopku, v katerem je bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči.
Zato tožnikovo mnenje, da mu odvetnik pravne pomoči v predmetni pravdni zadevi naj ne bi zagotavljal kakovostno, ne more biti relevantna okoliščina, da bi ga organ za BPP v tej zadevi ne mogel določiti za izvajalca brezplačne pravne pomoči.
Tako seznam izvršilnih naslovov kot tudi izpodbijani sklep o davčni izvršbi vsebujeta vse po zakonu zahtevane sestavine iz 9. točke 145. člena oziroma 151. člena ZDavP-2. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na tožbi predložene dokazne listine (posojilne pogodbe), glede sredstev iz naslova gotovinskih dvigov. Takšnih tožbenih navedb sodišče ne more upoštevati, ker bi jih moral tožnik v skladu z določbo 52. člena ZUS-1 (nova dejstva in novi dokazi) predložiti že v upravnih postopkih, v katerih so bile izdane davčne odločbe, ki sestavljajo seznam izvršilnih naslovov. Neutemeljeno je tudi tožnikovo sklicevanje na to, da že sam davčni organ teh listin ni mogel pridobiti, in da so bili to dolgotrajni postopki, kar naj bi bila pri tožniku ovira za predložitev danih dokazil. Gre namreč za tožbene ugovore, ki se nanašajo na izpodbijanje samega izvršilnega naslova, za kar pa v postopku davčne izvršbe ni pravne podlage.
dohodnina - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - dohodki iz zaposlitve - povračilo stroškov - prehrana med delom - regres za letni dopust
Davka prosto povračilo stroškov je povračilo, ki je kot obveznost delodajalca (in pravica delavca) določena vnaprej, nepogojna in neodvisna od poslovnega rezultata in likvidnosti družbe. Kasnejša dodatna izplačila nad vnaprej določeno višino povračil, ki jih ZDR in KPDTS nedvomno dopuščata, pa se z davčnega vidika ne morejo obravnavati kot povračilo stroškov iz 44. člena ZDoh-2 oziroma 3. člena ZPSV.
Stališče, da je pravna narava izplačila določena izključno z njegovo formalno opredelitvijo, ni utemeljeno. Verodostojnost knjigovodskih listin se namreč presoja tako po formalni kot tudi materialni plati. Listina je materialno verodostojna, če izkazuje resnično vsebino poslovnega dogodka.
ZDavP-2 člen 88. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/2, 274/4.
nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - izredna pravna sredstva - nadzorstvena pravica - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev po nadzorstveni pravici - sprememba po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega predpisa - očitna kršitev materialnega predpisa
Iz uvoda in izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka o zadevi odločila vsebinsko, saj je zahtevo zavezanca za davek zavrnila. Iz obrazložitve odločbe pa izhaja, da zahteve dejansko ni presojala po vsebini in ni ugotavljala, ali je bil v konkretnem primeru materialni zakon kršen ali ne, pač pa se je postavila na stališče, da uporaba izrednega pravnega sredstva ni dovoljena, kar bi narekovalo zavrženje zahteve. To pomeni, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe ter s tem bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZDavP-2 širi uporabo nadzorstvene pravice v primerjavi z ZUP. V 88. členu namreč določa, da lahko davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni odločbo, če je z njo prekršen materialni zakon. Četrti odstavek 274. člena ZUP pa dopušča le razveljavitev izdane odločbe, ne pa tudi njene odprave ali spremembe, in še to zgolj v primeru, ko je materialni predpis z izdano odločbo očitno prekršen. Očitne kršitve materialnega predpisa ni mogoče enačiti s kršitvijo materialnega predpisa.
ZBPP člen 1, 7, 7/1. ZKP člen 430, 430/1, 431, 431/1, 431/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodno varstvo - začetek kazenskega postopka
BPP se po tem zakonu dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Tožnik pa je zaprosil za odobritev BPP v postopku, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva pred obtožbo v kazenski zadevi, saj obtožni akt še ni bil vložen, zato z razlogi, ki jih navaja v tožbi in s katerimi zatrjuje nezakonitost izpodbijane odločbe zaradi napačne ugotovitve višine premoženja, s katerim razpolaga, ne more biti uspešen.
ZUreP-1 člen 93, 93/3. ZJC-B člen 19, 19/3, 19/4. ZJC člen 2, 2/1.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna pot - javna korist - obstoj javne koristi - cestni promet
Javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, je ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.