ZPP člen 380, 380/1. OZ člen 165, 179, 299, 299/1, 299/2. ZOZP člen 20.a, 37, 37/2, 37/3.
dopuščena revizija - objektivna odškodninska odgovornost - prometna nesreča - trčenje avtomobila in kolesarja - prehod za pešce - nevarna stvar - soprispevek oškodovanke - zamuda - odškodninska odgovornost zavarovalnice - trenutek nastanka škode - zapadlost plačila nepremoženjske škode - tek zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - sprememba sodbe na revizijski stopnji
ZOZP ureja le nastop zamude zavarovalnice, kadar sta odgovornost za škodo in njena višina nesporna. Ne določa pa ničesar za primer, kadar sta odgovornost za škodo in njena višina sporna, zato velja splošno pravilo 299. člena OZ. Povedano je treba razumeti tako, da kadar obstoj odškodninske odgovornosti in višino škode ugotovi sodišče, pri ugotavljanju nastopa zamude ni vezano na trimesečni rok iz 20.a oziroma 37. člena ZOZP, ampak mora nastop zamude mora ugotoviti glede na trenutek, ko se je zavarovalnica lahko seznanila s celotnim zahtevkom zapadle terjatve, in presojo opraviti na podlagi splošne določbe drugega odstavka 299. člena OZ.
Skladno s 165. členom OZ se šteje odškodninska obveznost za zapadlo od trenutka nastanka škode. Čeprav je zapadlost odškodninske obveznosti predpostavka zamude dolžnika z izpolnitvijo (prvi odstavek 299. člena OZ), zapadlosti odškodninske terjatve in zamude ni mogoče enačiti. Kljub zapadlosti dolžnikove obveznosti zamuda ne bo nastopila, če obstajajo okoliščine, ki zamudo preprečujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00082608
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 351, 351/2. URS člen 22, 25. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. ZVPot člen 23, 24, 24/1.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - evropsko pravo - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
V zadevi je presojana pravilnost procesnega ravnanja sodišča druge stopnje, ko je ob upoštevanju novejše sodne prakse pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v njeno korist.
V času izdaje prvostopenjske sodbe je bila ustaljena sodna praksa sodišč, tudi Vrhovnega, drugačna. Revidentka se v odgovoru na pritožbo do stališč, izoblikovanih v kasneje oblikovani sodni praksi, ni mogla izreči. Pritožbeno sodišče pa ji tega tudi ni omogočilo v pritožbenem postopku z uporabo ene od možnosti, ki jih ponuja drugi odstavek 351. člena Zakona o pravdnem postopku. Odločitev o pritožbi je vseeno utemeljilo s stališči novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je sledilo stališčem Sodišča EU o razlagi Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, da gre pri kreditih v tuji valuti ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti praviloma za nepošten pogodbeni pogoj. Pri tem je vprašanje, ali je bila ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost banke, ključnega pomena za presojo nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja.
dopuščena revizija - maksimalna hipoteka - prenos hipoteke - cesija - odstop od terjatve - ugoditev reviziji
Po SPZ je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen (četrti odstavek 146. člena SPZ).
Pri maksimalni hipoteki ni akcesornosti med posamezno terjatvijo in hipoteko, temveč obstaja akcesornost med poslovnim razmerjem in maksimalno hipoteko. Če preneha posamezna terjatev znotraj maksimalne hipoteke, ne preneha tudi maksimalna hipoteka. Če se cedira terjatev, ki je zavarovana z maksimalno hipoteko, pa se hipoteka ne prenese na novega upnika niti delno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti - zavrnitev predloga
Pojem drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat predstavljajo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Takšne okoliščine so zlasti takšne osebne povezave ene izmed strank z osebjem sodišča, da je okrnjen videz nepristranskosti ne glede na to, kateri izmed sodnikov sodi v tej zadevi. Če okoliščine vplivajo zgolj na videz nepristranskosti posameznega sodnika, gre lahko kvečjemu za izločitveni razlog, ne pa za razlog, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti. Prav tak položaj je podan tudi v obravnavani zadevi. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja v zavodu na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča za naslovno sodišče nesorazmerno obremenjujoče. Mora iti torej za kvalitativno prostorsko razdaljo, ki utemeljuje izjemen ukrep prenosa pristojnosti. Če pa je prevoz v vsakem primeru potreben, ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj.
postulacijska sposobnost - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog ni dovoljen zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6, 377.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - odstop od kreditne pogodbe - izvedba dokazov - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Iz predloga niso razvidne prav nobene okoliščine, ki bi kazale na (občo) pravno pomembnost predlaganih vprašanj, konkretiziranega očitka sodišču druge stopnje, da naj bi navedena vprašanja rešilo nezakonito, sploh ni mogoče prepoznati, zatrjevane kršitve postopka pa tudi niso opisane natančno in konkretno. Toženec bi moral na enak način izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse višjih sodišč, česar pa ni storil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti
Ker je predložitveno sodišče že izpeljalo postopek za zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku, čeprav se je že tedaj nahajal v 80 km oddaljeni bolnišnici, ni smotrno, da bi o podaljšanju tega zadržanja sedaj odločalo drugo sodišče.
predlog za dopustitev revizije - vročanje v poštni predal - neosebna vročitev - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 142. členu ne zahteva osebnega vročanja sodbe sodišča druge stopnje.
V obravnavanem primeru ima pooblaščenka toženke s pošto dogovor, da se ji pisanja vroča v poštni predal. Pri vročanju v poštni predal pa velja, da se pisanja, ki se ne vročajo osebno, štejejo za vročena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v poštnem predalu (četrti odstavek 139.b člena ZPP).
Izpodbijana sodba sodišča druge stopnje je bila toženkini pooblaščenki v poštnem predalu puščena 28. 10. 2024. Tega dne ji je bila torej vročena z navadno vročitvijo, zato se je zadnji dan tridesetdnevnega roka iz prvega odstavka 367. b člena ZPP iztekel 27. 11. 2024. Predlog, ki ga je pooblaščenka toženke na Vrhovno sodišče vložila s priporočeno pošiljko 4. 12. 2024, je tako vložen po izteku navedenega roka, zato ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo (377. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - ponoven predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - ne bis in idem - zavrženje predloga
Ni sicer izključeno, da stranka prenos pristojnosti predlaga večkrat. Ponoven predlog bo dopusten zlasti tedaj, ko pride do novih okoliščin ali ko stranka po predhodni odločitvi izve za okoliščine, ki ji dotlej kljub ustrezni skrbnosti niso bile znane. Takšnih izjemnih dejavnikov v konkretni zadevi ni. Vse okoliščine, ki jih v tokratnem predlogu podaja drugi toženec, so tako zajete s časovnimi mejami pravnomočnosti prej navedenega sklepa.
predlog za dopustitev revizije - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije - odpoved neuvedenemu dedovanju - sodna poravnava - dediščinska tožba - objektivni rok
I. Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je višje sodišče s tem, ko je tek objektivnega roka za vložitev dediščinske tožbe oprlo izključno na uporabo prvega odstavka 141. člena Zakona o dedovanju (ZD), ne pa tudi na 360. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ravnalo pravilno in zakonito?
II. Predlog se zavrne glede prvega in drugega vprašanja in zavrže glede četrtega in petega vprašanja.