ZPP člen 77, 78, 79, 80, 81, 81/2, 81/5, 82. ZZZDR člen 192, 200.
upravni spor - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe - začasni zastopnik
Tožnik ima stalnega skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa niso podane. Zato je sodišče tožnikov predlog, naj mu postavi začasnega zastopnika za ta upravni spor, zavrnilo.
Tožnik je tožbo vložil sam, za kar ni procesno sposoben, saj mu je bila zaradi kverulantstva poslovna sposobnost delno odvzeta. Za pravilno zaščito tožnikovih resničnih interesov skrbi in odgovarja postavljeni skrbnik. Ta ima zato pravico in dolžnost, da v vsakem konkretnem primeru (uradnem postopku) preveri, ali je treba kaj ukreniti za varstvo tožnikovih pravic, in (le) če je, to v imenu tožnika tudi storiti. Razlogi, zaradi katerih bi sodišče v obravnavanem primeru dvomilo v delo skrbnika, ki so mu bili vročeni izpodbijani sklepi, niso podani. Pozivanje skrbnika, naj odobri tožbo, ki jo je tožnik sam vložil zoper te sklepe, bi bilo v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Nepravilno je stališče prvostopnega organa, da se je ob upoštevanju Odloka o odpravi in razveljavljanju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo po okupatorjih in njihovih pomagačih; o veljavnosti odločb, izdanih v tej dobi; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku, na tej podlagi, ex lege vzpostavilo lastninsko stanje, kakršno je bilo pred okupacijo. Navedeno stališče je napačno ne glede na dejstvo, da so tudi povojni organi, v postopku podržavljenja premoženja A.A., šteli obravnavane nepremičnine za njegovo last, čeprav je bilo formalno vknjiženo kot last B., kot izhaja iz začasne odredbe Narodne vlade za Slovenije, Ministrstva za gozdove št. 2216/2 z dne 7. 10. 1945, o uvedbi začasne uprave, ki se je na podlagi sklepa Okrajnega narodnega sodišča v Mariboru, Dn št. 361/45 z dne 16. 10. 1945, zaznamovala v zemljiški knjigi tudi pri nepremičninah vl. št. 73, 80 in 91 k.o. …. Namreč, na podlagi ZRP je bil predviden postopek pridobitve oziroma vrnitve lastnine bivšim lastnikom, torej aktivno ravnanje lastnika. Lastnik je za vrnitev lastninske pravice moral vložiti zahtevo na pristojno sodišče (zadnji stavek prvega odstavka 1. člena ZRP določa, da naj se za vrnitev imovine lastnik obrne na pristojno sodišče). Avtomatizma ni bilo.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 4, 4/7, 68, 69, 69/6, 172a.
koncesija - podelitev koncesije - javna služba na področju raziskovalne dejavnosti - merila za podelitev koncesije
Da bo strokovno telo za vsako obliko podpore raziskovalne dejavnosti posebej razdelilo infrastrukturne programe na vrhunske, kakovostne in manj kakovostne programe, je bilo vnaprej določeno v razpisu in s tem tudi vnaprej poznano prijaviteljem. Posamezne oblike podpore raziskovalne dejavnosti so tudi določene v sedmem odstavku 4. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti (definicije).
Iz razloga zmanjšanjih proračunskih sredstev se je toženka pri razdelitvi sredstev oprla na pravilo zgornje tretjine. Določanje načina razdelitve sredstev je v pristojnosti strokovnih teles in ZSA. Posledica pravila o zgornji tretjini ni pomenila oblikovanja različnih meril o uvrstitvi infrastrukturnih programov v financiranje in s tem neenakomernega obravnavanja prijav, ampak sta tako strokovno telo in ZSA s tem pravilom, ob upoštevanju znižanja proračunskih sredstev, sledila nalogi, določeni v 172.a členu zgoraj navedenega Pravilnika.
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi je bil izdan v skladu z določbami ZDavP-2. Sodišče ni našlo kršitev temeljnih načel upravnega oziroma davčnega prava, na katere se sklicuje tožnik. V konkretnem primeru je tožnik, ki je pravna oseba, za potrebe davčnega postopka najel strokovno pomoč. Prav tako so mu bile na spletnih straneh toženke dostopne informacije o možnosti vloge za odlog plačila davčnega dolga. Da tega ni izkoristil, ni mogoče pripisati davčnemu organu kot kršitev 7. člena ZUP.
V zadevi je sporno, ali je tožnik v skladu z drugim odstavkom 174. člena ZDavP-2 dokazal, da davčnemu dolžniku ni dolžan in zato posledično ne more biti dolžnikov dolžnik v postopku davčne izvršbe. Tudi po presoji sodišča tožnik ni izkazal, da bi do izdaje izpodbijanega sklepa dolg davčnemu dolžniku poravnal. Davčni organ je tako sklep o davčni izvršbi pravilno izdal v skladu s podatki po stanju, ki je bilo takrat izkazano. Vsa nadaljnja izvajanja tožnika o neobstoju dolga so deloma neizkazana, deloma pa predstavljajo nedopustno tožbeno novoto.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Okoliščina, da je na pritožbi, ki jo je tožnica predložila toženki, naveden datum 2. 11. 2015, pri čemer toženka ni ugotavljala, kdaj je tožnica dejansko vložila pritožbo zoper sodbo na sodišče, ne more biti razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP.
Tožnik ni zadostil svojemu delu dokaznega bremena. V konkretnem primeru ni možna prevalitev dokaznega bremena na toženo stranko niti na sodišče, saj tožnik, kot rečeno, za svoje trditve ni ponudil niti predložil prav nobenega dokaza. V nasprotju s tožbenimi trditvami pa iz podatkov v listinah predmetnega (upravnega) spisa, ki ga je sodišču predložila tožena stranka, izhaja nenazadnje tudi iz tožnikove vloge z dne 8. 12. 2015, da je sporno volišče splošno in da je znano tudi samemu tožniku, kar je razvidno iz besedila njegove vloge.
CZS člen 24, 78, 220, 220/2, 220/2-b. ZUP člen 8, 10.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - poreklo blaga - merila za določitev porekla blaga ob njegovi predelavi - načelo materialne resnice - prosta presoja dokazov
Sodišče soglaša s tožečo stranko, da je ugotovitve Evropskega urada za boj proti goljufijam mogoče šteti le za enega izmed dokazov v postopku, kar pomeni, da bi morala biti dokazna vrednost tega dokaza ocenjena v povezavi z drugimi dokazi.
Neraziskano je ostalo, kakšen je bil končni namen uvožene kovine, četudi je Sodišče EU v sodbi št. C-373/08 opozorilo, da je pri odločanju o tem, ali je ob predelavi in obdelavi silicijeve kovine prišlo do spremembe značilnosti silicija, treba upoštevati objektivno in dejansko razlikovanje med osnovnim in predelanim proizvodom in namenom silicija, ki se, prav zaradi različne čistosti in tudi namembnosti, razvršča v dve tarifni podštevilki.
Tožena stranka je nepopolno ugotovila dejansko stanje, svojo odločitev pa v celoti oprla le na ugotovitve OLAF-a. Svoje odločitve, zakaj je tem ugotovitvam dala težo pred ostalimi dokazi, ni ustrezno obrazložila in je zatorej ni mogoče preizkusiti (1. odstavek 214. člena ZUP), kar pomeni kršitev pravil postopka.
upravni spor - poseg v človekove pravice - ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije - varstvo integritete in preprečevanje korupcije - kršitev ustavnih pravic - pravica do enakega varstva pravic
Sodišče se strinja s tožnico, ki toženi stranki po mnenju sodišča utemeljeno očita, da je bilo v ustavne pravice tožnice poseženo zaradi kršitve prepovedi samovoljnega oziroma arbitrarnega vodenja postopka tožene stranke, in sicer zaradi kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave s tem, ko je bil ob razgovoru na KPK tožnici podan napačen in zavajajoč pravni pouk o njenem pravnem položaju v postopku, saj tudi podatki v listinah predloženega upravnega spisa potrjujejo tožbene navedbe, da je v tedaj danem pravnem pouku tožnici na razgovoru pri toženi stranki izostal pravni pouk v delu, ki zadeva privilegij zoper samoobtožbo, kar je razvidno konkretno iz zapisa navedenega razgovora na sedežu KPK, ki ga je skupaj s preostalimi upravnimi spisi predložila sama tožena stranka.
ZMR-2 člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 11, 13. ZUP člen 6, 207, 207/1, 222, 222/1.
morsko ribištvo - dovoljenje za gospodarski ribolov - prenehanje veljavnosti dovoljenja - sprememba podatka na dovoljenju - molk organa
Upravni organ je preuranjeno izdal izpodbijano odločbo, saj za njeno izdajo niso bili izpolnjeni pogoji in je ta zato nezakonita. V predmetnem postopku je upravni organ odločal na podlagi ZMR-2, ki v drugem odstavku 10. člena določa, da se novo dovoljenje ne izda, če število že izdanih dovoljenj presega določene ribolovne možnosti. V tretjem odstavku 10. člena pa je določeno, da se dovoljenja izdajajo po časovnem zaporedju prispelih vlog. Gre za specialnejše določbe glede na ZUP, ki razveljavljajo splošnejše (lex specialis derogat legi generali), zato upravni organ ne bi smel vloge za izdajo dovoljena zavrniti, glede na nesporno ugotovitev, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja za gospodarski ribolov iz prvega odstavka 11. člena ZMR-2.
Določbo šeste alineje prvega odstavka 13. člena ZMR-2, po kateri sprememba podatkov na dovoljenju za gospodarski ribolov povzroči prenehanje veljavnosti slednjega, je treba razlagati ob upoštevanju uveljavljenih metod razlage in namena zakonodajalca, posebej za vsak podatek na dovoljenju ločeno.
ZRud-1 člen 49, 52, 52/2, 53, 53/3, 155, 155/4, 155/4-3. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo člen 36.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Način odmere koncesnine je predmet normativnega, ne pa pogodbenega urejanja, kar obenem posledično vodi do zaključka, da ni mogoče slediti trditvi tožeče stranke, da pomeni uporaba sedaj veljavne Uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo za določitev višine koncesnine retroaktivno uporabo predpisov.
Sprememba vrednosti točke ne pomeni posega v položaj tožeče stranke do te mere, da bi pomenila izgubo na zakonu utemeljene pravice ali pravnega interesa. Sodišče zato meni, da ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je prišlo do posega v njene pričakovane pravice s tem, ko se je koncesnina odmerila po sedaj veljavnih pravilih.
Tožnik je samovoljno zapustil azilni dom in se že od 27. 12. 2015 v azilni dom ni več vrnil. To po mnenju sodišča pomeni, da tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka. Zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zapuščinski postopek - obrazložitev odločbe
Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je treba poiskati in v odločbi utemeljiti ravnovesje med načelom enakopravnega uresničevanja pravice do sodnega varstva in konkretno življenjsko situacijo, torej v konkretnem primeru tudi sposobnostjo tožnika, da svojo dedno izjavo in izjavo o razglašenih oporokah pred razpravljajočim sodnikom poda tako, da bo izražala njegovo pravo voljo in bo s tem lahko zaščitil svoje interese.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - napačni ali neresnični podatki v potrdilu o poreklu blaga
Podatki v potrdilu o poreklu so napačni ali neresnični takrat, ko je dokazano, da je izdaja nepravilnih potrdil o poreklu nastala zaradi napačnih informacij, ki jih je carinskemu organu navedel izvoznik in ko je dokazano, da so se carinski organi zavedali ali bi se morali zavedati, da blago ne ustreza pogojem, ki so določeni za upravičenost do preferencialne obravnave. Ni torej dovolj, da se izkaže, da so podatki objektivno nepravilni, pač pa mora biti tudi izkazano, da se je carinski organ zavedal ali bi se vsaj moral zavedati te njihove nepravilnosti.
Uredba komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo člena 87 in 88 Pogodbe člen 3, 3-2, 3-3. ZIPRS1314 člen 29. URS člen 26.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - pojem majhnih in srednje velikih podjetij - usklajeno delovanje - povezana podjetja - pravni interes
Iz priloge I Uredbe komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 izhaja, da morata podjetji kumulativno izpolnjevati več pogojev, da ju je moč opredeliti kot povezani podjetji, in sicer večinsko lastništvo ene ali več fizičnih oseb v obeh podjetjih, njihovo skupno delovanje ter delovanje na istih upoštevanih trgih ali na skupnih trgih.
Presoja usklajenega, skupnega delovanja terja podrobnejšo analizo pravnih in ekonomskih odnosov med fizičnimi osebami v domnevno povezanih podjetjih, le na tak način je mogoče ugotoviti ali te dejansko (lahko) vplivajo na poslovne odločitve v podjetjih.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zastaranje terjatve za povračilo stroškov - začetek teka zastaralnega roka
ZBPP ne določa zastaralnega roka za uveljavljanje terjatve tožene stranke do tožnice v višini razlike med založenimi zneski iz brezplačne pravne pomoči in zneski, ki jih je moral po sodbi povrniti A.A. Zato je treba upoštevati splošni zastaralni rok po 346. členu OZ, torej petletni zastaralni rok.
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na dan pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo odločeno o stroških pravdnega postopka. S tem trenutkom preide na Republiko Slovenijo tako pravica, da stroške, ki jih je odmerilo sodišče, izterja od nasprotne stranke, kot tudi pravica, da razliko med temi stroški in dejansko izplačanimi stroški iz brezplačne pravne pomoči izterja od upravičenca do brezplačne pravne pomoči, kolikor so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Glede na to, da je bila tožba nepopolna in nerazumljiva, je sodišče tožnika pozvalo, da v določenem roku 7 dni odpravi pomanjkljivosti. Tožnik, ki je poziv prejel 17. 12. 2015, v danem roku tožbe ni dopolnil v skladu z napotili sodišča, zato jo je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes
Glede na to, da je tožeča stranka s svojo vlogo uspela, saj je bilo z izpodbijano odločbo ugodeno njeni prošnji za dodelitev BPP, si s tožbo ne more izboljšati svojega položaja, spremenjene okoliščine (umik predloga za dodelitev BPP) pa so nastopile po izdaji izpodbijane odločbe, zato je sodišče tožbo tožeče stranke v skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Ugotovljeni povprečni mesečni neto dohodek tožeče stranke je v času izdaje izpodbijane odločbe presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP zavrnila, saj se zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja ni bila dolžna opredeljevati do ostalih pogojev za dodelitev BPP.
Gradbeni inšpektor lahko lahko izreče ukrep odstranitve objekta le za tisti del objekta, za katerega je z odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka 153. člena ZGO-1 ugotovil, da gre za neskladno gradnjo in odredil njeno ustavitev do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja.