S pobotom prenehata obe nasproti si stoječi terjatvi, vključno z vsemi akcesornimi pravicami, torej tudi z obrestmi, ki so se natekle do nastanka pogojev za pobot (336. in 337. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
Obveznost najemodajalca je bila namestiti vitrine v prehodu, ne pa tudi kaj drugega. Dogovora o nadomestni izpolnitvi ni bilo, zato so pritožbene navedbe, da je toženčev pano "nadomeščal funkcijo" neobstoječih vitrin, neupoštevne. Toženec ni upravičen terjati od tožnika povračila stroškov za postavitev panoja, kateri ni in nikoli ni bil predmet njegove (tožnikove) obveznosti. Zato toženec stroškov tega panoja tudi ne more uveljavljati v pobot.
Po določilu 1. odst. 145. člena ZPPSL so stroški stečajnega postopka tudi tisti stroški, ki nastanejo v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Za te stroške pa po določbi 4. odst. 111. člena ZPPSL 1. odst. tega člena ne velja.
Če je bilo vabilo na narok za glavno obravnavo v razvezni pravdi namesto tožencu vročeno njegovi ženi - tožnici, je bila tožencu z nepravilno vročitvijo odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZTPDR člen 70, 70/1, 72, 72/2, 70, 70/1, 72, 72/2.
odškodninska odgovornost delavca - izvršilni naslov
Delodajalec ne sme kar poračunati (oz. pobotati) terjatve, ki jih ima do delavca iz naslova odškodninske odgovornosti, s svojimi obveznostmi, ki jih ima do delavca, ker sklep pristojnega organa oz. delodajalca iz 2. odst. 72. čl. ZTPDR ni izvršilni naslov.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo izvedeniško mnenje sodnega izvedenca in je svoje dokazne zaključke ustrezno obrazložilo. Zato je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo.
ZOR člen 277, 399, 277, 399. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 108, 108.
zamudne obresti - pogodbene obresti - terjatev v tuji valuti
Upnik v izvršilnem postopku od terjatve v tuji valuti ne more uveljavljati plačila zakonitih zamudnih obresti, ker je takšen njegov zahtevek nedoločen oz. nedoločljiv. Sodišče v okviru pooblastil iz 108. čl. ZPP ni dolžno opozarjati stranke na pravilno uporabo materialnega prava.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo razlogov o tem, ali je nastala glede na sklenjeno pogodbo obveznost tožene stranke, kdaj je nastala, kdaj je zapadla in v kakšni višini je nastala, zato sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.
ZIZ člen 55, 102, 102/2, 102/2-1, 55, 102, 102/2, 102/2-1.
razlogi za ugovor - izvršba na plačo
Izvršilno sodišče je izvršbo dovolilo v skladu z določilom 1. tč. 2. odst. 102. čl. ZIZ, torej je za izterjavo upnikove denarne terjatve seglo na dolžničino plačo do 2/3 vendar tako, da ji ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. V fazi dovolitve izvršbe ni pomembno, ali je morda dolžnikova plača že obremenjena z drugimi obveznostmi, pač pa bo to lahko upoštevno šele v nadaljnjui fazi izvršbe pri določitvi vrstnega reda zastavnih pravic večih upnikov.
Dolžnik v pritožbi le pavšalno nasprotuje določitvi izvršitelja in ne navaja razlogov, s katerimi bi konkretno izpodbijal utemeljitev sodišča prve stopnje o določitvi izvršitelja (prvi odstavek izreka). Zato se sklep v izpodbijanem delu preizkusi le glede absolutnih bistvenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
Kolektivna pogodba za gradbeno dejavnost Slovenije člen 38. ZPP (1977) člen 370.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - začasni presežni delavci - nadomestilo plače
Čeprav je bil delavec na začasnem čakanju, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka pet delovnih dni, mu po ugotovljeni nezakonitosti odločb delodajalca pripada nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini, kot če bi delal, ne pa kot da bi bil na začasnem čakanju na delo.
V ZOR je predpisano splošno načelo prepovedi obračunavanja obrestnih obresti. Izjema od tega pravila je predpisana za procesne obresti, to je za obresti od vtoževanih zapadlih in neplačanih zamudnih ali pogodbenih obresti za čas od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Načelno pravno mnenje z občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17.12.1991, v skladu s katerim se prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi, ni upoštevno za presojo utemeljenosti predloga za plačilo spornih obrestnih obresti. Le to se nanaša na dopustnost obrestnega obrestovanja pri obračunavanju zamudnih obresti po konformni metodi. Upnica pa poleg zamudnih in pogodbenih obresti uveljavlja še dodatne obresti, torej obresti od obrestnih obresti. Izvršilnemu predlogu v tem delu je mogoče nuditi sodno varstvo le ob pravilni uporabi 2. odst. 279. čl. ZOR, to je, da upnici pripadajo procesne obresti samo od dneva, ko je bil pri sodišču vložen izvršilni predlog.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - predmeti, izvzeti iz izvršbe
Kolikor bi bilo mogoče iz dolžnikovih ugovornih navedb razbrati, da so mu vozila, katerih prodajo predlaga upnik, nujno potrebna za opravljanje dejavnosti (ugovorni razlog iz 7. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ), pritožbeno sodišče ugotavlja, da prevozniško dejavnost opravlja dolžnikovo podjetje in ne dolžnik sam, medtem ko je dolžnik njihov lastnik, razen tega pa gre, kot navaja tudi sam dolžnik v ugovoru, za poravnanje kreditnih obveznosti, s katerimi so bila ta vozila kupljena oziroma poravnanje posojil, danih za razvoj dejavnosti, za katero so bila vozila kupljena (4. tč. 1. odst. 79. čl. in 1. in 2. odst. 80. čl. ZIZ).
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/2, 108/4, 108, 108/2, 108/4.
ustavitev izvršbe
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je izvršbo ustavilo, ker upnik v postavljenem roku ni popravil predloga za izvršbo tako, da bi sodišču sporočil pravilen naslov dolžnika.
Tožena stranka v pritožbi pojasnjuje, da je zaprosila za preložitev naroka za glavno obravnavo zaradi uskladitve medsebojnih obveznosti obeh pravdnih strank. Preložitev iz tega razloga pa bi tožena stranka lahko izposlovala le v primeru, če bi obe pravdni stranki sporazumno predlagali, naj se narok preloži, da poskusita poravnavo (primerjaj člen 491 ZPP). Do takega sporazuma pa očitno ni prišlo. Sicer pa iz prošnje tožene stranke za preložitev obravnave (list. št. 14) izhaja kot razlog za preložitev neurejena računovodska evidenca pri toženi stranki. To pa ni opravičljiv razlog za preložitev naroka po 1. odstavku 115. člena ZPP, niti tisti ekskulpacijski razlog, ki bi opravičeval presojo pritožbenih novot.
seznam dolžnikovega premoženja - narok - denarna kazen
Vsebina uradnega zaznamka in predloženo dokazilo o plačilu cestnine potrjujeta dolžničine pritožbene navedbe, da je na narok zamudila zaradi nepredvidljivega zastoja v prometu. Prav za take primere je v 6. odst. 31. člena ZIZ predvidena možnost, da sodišče ponovno odredi, da dolžnik predloži seznam premoženja. Izrek denarne kazni po 5. odst. 31. člena ZIZ pa je v konkretnem primeru neprimeren ukrep, za katerega ni podlage v ravnanju dolžnice.
pogodba - nastanek obveznosti - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Pritožnik se tudi neutemeljeno sklicuje na določbo 56. člena Zakona o osnovni šoli (Ur.l. RS št. 12/96). Ta določa pogoje, pod katerimi so učenci upravičeni do brezplačnega prevoza v šolo. Navedeno določilo opredeljuje minimalne pravice učencev, ki jim gredo po Zakonu o osnovni šoli. Te morajo biti učencem zagotovljene. Nobene ovire pa ni, da ne bi bile nudene učencem večje ugodnosti, kot jih (kot minimalne) predpisuje Zakon o osnovni šoli. Če je torej tožena stranka z dogovorom o medsebojnih obveznostih pri prevozu učencev, ki obiskujejo osnovne šole na področju SO Litija (priloga A 2), sklenjenim s tožečo stranko, dne 24.10.1990, prevzela večje obveznosti regresiranja prevoza (primerjaj 10. člen ZOR), kot jih določa Zakon o osnovni šoli, je podlaga njeni obveznosti navedeni dogovor in ne Zakon o osnovni šoli.