Po določilu 1. odst. 145. člena ZPPSL so stroški stečajnega postopka tudi tisti stroški, ki nastanejo v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Za te stroške pa po določbi 4. odst. 111. člena ZPPSL 1. odst. tega člena ne velja.
Čeprav dolžnik s pritožbo izrecno izpodbija sklep o določitvi izvršitelja (289. čl. ZIZ), očitno z željo, da bi se izvršba ustavila in tudi sklep o določitvi izvršitelja razveljavil, pa vsebinsko tega sklepa ne izpodbija, temveč navaja dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev in je to dejstvo (plačilo terjatve) nastopilo po nastanku izvršilnega naslova. To njegovo vlogo bo zato v nadaljevanju izvršbe treba ustrezno obravnavati (56. čl. ZIZ), medtem ko je njegova pritožba zoper izpodbijani sklep neutemeljena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo razlogov o tem, ali je nastala glede na sklenjeno pogodbo obveznost tožene stranke, kdaj je nastala, kdaj je zapadla in v kakšni višini je nastala, zato sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.
Po 2. odst. 3. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) mora takso za sodno odločbo plačati tožnik, ne glede na uspeh v postopku, ki je (načeloma) kriterij pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka. Taksna obveznost tožeče stranke za sodbo je tako po 2 točki 2. odst. 4. člena ZST nastala, ko ji je bila sodna odločba vročena, to je dne 26.1.2000.
Res je povratnica javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar je dolžnik v svoji vlogi napadel prav domnevo o resničnosti tistega, kar naj bi dokazovala sporna povratnica. Sodišče prve stopnje je dolžnikove navedbe sicer povzelo, vendar se do njih sploh ni opredelilo, niti ni ocenjevalo s strani dolžnika ponujenih dokazov.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo izvedeniško mnenje sodnega izvedenca in je svoje dokazne zaključke ustrezno obrazložilo. Zato je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo.
ZTPDR člen 15. Splošna kolektivna pogodbe za gospodarske dejavnosti člen 15. ZPIZ člen 140, 140/1.
prenehanje delovnega razmerja - invalid - razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - nov delodajalec
Invalidu III. kategorije je delovno razmerje pri delodajalcu zakonito prenehalo, ker mu je delodajalec v skladu z določbo 1. odst. 140. čl. ZPIZ in v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zagotovil ustrezno delovno mesto pri drugem delodajalcu, potem ko je ugotovil, da ne razpolaga z ustreznim delovnim mestom, na katerega bi tožnika kot invalida III. kategorije lahko razporedil.
ugovor zoper sklep - razlog - odlog izvršbe - znatnejša škoda
1. Zoper sklep iz 3. odst. 34. čl. ZIZ je mogoče ugovarjati le omejeno, torej samo glede novo dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe. Vendar pa to ne pomeni, da ugovor, ki se po vsebini tiče dovolitve izvršbe nasploh, ni dopusten, temveč ga je treba preizkusiti v obsegu, ki ga določa 2. odst. 55. čl. ZIZ. 2. Škoda, ki bi jo dolžnik utrpel s samo izvršbo, ni upošteven razlog za odlog izvršbe, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
Posledica odstopa terjatve v zavarovanje je prehod terjatve iz premoženja dolžnika zavarovane terjatve v premoženje upnika, kar pomeni, da s fiduciarnim prenosom terjatve preide na novega upnika tudi njena pravna pripadnost. Če jo upnik pridobi pred začetkom stečajnega postopka dolžnika, potem ta terjatev ne spada v stečajno maso stečajnega dolžnika in tudi ni predmet izločitvenega zahtevka po 131. čl. ZPPSL.
Če je bilo vabilo na narok za glavno obravnavo v razvezni pravdi namesto tožencu vročeno njegovi ženi - tožnici, je bila tožencu z nepravilno vročitvijo odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZTPDR člen 70, 70/1, 72, 72/2, 70, 70/1, 72, 72/2.
odškodninska odgovornost delavca - izvršilni naslov
Delodajalec ne sme kar poračunati (oz. pobotati) terjatve, ki jih ima do delavca iz naslova odškodninske odgovornosti, s svojimi obveznostmi, ki jih ima do delavca, ker sklep pristojnega organa oz. delodajalca iz 2. odst. 72. čl. ZTPDR ni izvršilni naslov.
V ZOR je predpisano splošno načelo prepovedi obračunavanja obrestnih obresti. Izjema od tega pravila je predpisana za procesne obresti, to je za obresti od vtoževanih zapadlih in neplačanih zamudnih ali pogodbenih obresti za čas od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Načelno pravno mnenje z občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17.12.1991, v skladu s katerim se prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi, ni upoštevno za presojo utemeljenosti predloga za plačilo spornih obrestnih obresti. Le to se nanaša na dopustnost obrestnega obrestovanja pri obračunavanju zamudnih obresti po konformni metodi. Upnica pa poleg zamudnih in pogodbenih obresti uveljavlja še dodatne obresti, torej obresti od obrestnih obresti. Izvršilnemu predlogu v tem delu je mogoče nuditi sodno varstvo le ob pravilni uporabi 2. odst. 279. čl. ZOR, to je, da upnici pripadajo procesne obresti samo od dneva, ko je bil pri sodišču vložen izvršilni predlog.
V 2. tč. izreka izpodbijane sodbe je sodišče le ugotovilo, da "ne obstoji terjatev tožene stranke, ki jo ta uveljavlja v pobot nasprotni terjatvi tožeče stranke." Tak izrek sodbe je nedoločen, saj sodišče ni odločilo, kolikšna v pobot uveljavljena terjatev ne obstoji in kdaj naj bi le ta zapadla v plačilo. Tako ni jasno, o kakšnem v pobot uveljavljanem zahtevku je prvostopno sodišče sploh odločalo.
Kadar tožeča stranka zahteva sodno varstvo zaradi motenja posesti, vzpostavitve prejšnjega stanja in prepoved bodočih posegov, ker naj bi tožena stranka zasula jarek za odtok meteorne vode, za katerega je navedla, da leži na določeni parcelni številki, pa je potem tekom postopka, po ugotovitvi, da leži na drugi parcelni številki, temu ustrezno popravila tožbeni zahtevek, ne gre za spremembo tožbe, saj je objekt posestnega varstva jarek, ne pa nepremičnina sama.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - pritožbeni razlog
S pritožbenimi trditvami o konkretnih primerih, ko ji je tožeča stranka zaračunala višje tarife, kot so določene v ceniku, tožena stranka izpodbija dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi. Ker pa gre za postopek v sporu majhne vrednosti, sodbe skladno s 1. odst. 458. čl. ZPP v takem postopku ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tega pritožbenega razloga v pritožbenem postopku ni dopustno presojati.