Pravna teorija zastopa stališče, da ni utemeljenega razloga za prepoved dogovora o pogodbeni kazni za primer neizpolnitve denarne obveznosti oziroma za takšno razlago tretjega odstavka 247. člena OZ, ki bi navedeni dogovor o pogodbeni kazni prepovedovala. Vendar pa argument, da ni mogoče na ta način razlagati povsem jasne zakonske določbe, ne drži. Navedena določba v tretjem odstavku ne ločuje pogodbene kazni za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti ter pogodbene kazni za neizpolnitev nedenarne obveznosti. Dogovor o pogodbeni kazni prepoveduje na splošno za vse denarne obveznosti. Z argumentom, da v primeru neizpolnitve denarne obveznosti upnik nima pravice do zamudnih obresti, zaradi česar naj bi bil dogovor o pogodbeni kazni v takšnem primeru dopusten, tožeča stranka ne more uspeti. Sporna določba je jasna in je ni mogoče razlagati drugače, kot se glasi: dogovor o pogodbeni kazni je prepovedan za vse vrste denarnih obveznosti. Namenska razlaga zakona, za katero se zavzema tožeča stranka, pa ne mora biti takšna, da bi iz zakona izhajala drugačna posledica, kot izhaja neposredno iz njegovega besedila.

Predpogodba je pogodba, s katero se stranki zavežeta, da bosta pozneje sklenili glavno pogodbo (prvi odstavek 33. člena OZ). Predmet izpolnitve predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe. Predpogodba je praviloma sklenjena kot samostojna pogodba, upoštevaje pogodbeno svobodo pa je lahko tudi del druge pogodbe. Predpogodba lahko zavezuje k sklenitvi glavne pogodbe samo eno stranko ali pa obe.