prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – dodatni rok – poslovna odškodninska odgovornost – najemna pogodba - zamuda z izročitvijo ključev – trditvena podlaga – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ker rok za izpolnitev pogodbe ni bil bistvena sestavina pogodbe, je tožnik moral tožencu dati dodatni rok za izročitev ključev najetega poslovnega prostora. Vendar pa sam v tem dodatnem roku po ključe ni prišel, zato neizpolnitve pogodbe ni mogoče pripisati tožencu. Vzročna zveza med dvodnevno zamudo pri izročitvi ključev in zatrjevano škodo ni dokazana, saj tožnik v tej smeri ni zmogel ponuditi ustreznih trditev.
Pogodba o odsvojitvi kmetijskega zemljišča, ki ni sklenjena v skladu s prisilnimi določbami ZKZ, je nična (103. člen ZOR). Zato je za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka pomembno ali so določbe ZKZ ob sklenitvi aneksa veljale in ali je ob sklenitvi aneksa prodano zemljišče imelo status kmetijskega zemljišča.
Poglavje ZKZ je bilo razveljavljeno od 28. 3. 2003 do uveljavitve ZKZ-B dne 17. 4. 2003, ko so spet začele veljati prisilne določbe glede prodaje kmetijskih zemljišč. Aneks je bil sklenjen 18. 12. 2002, torej v obdobju, ko so veljale določbe o obvezni prodaji kmetijskih zemljišč po ZKZ. Tako je nepravilno materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da sankcija ničnosti aneksa ne more zadeti.
ničnost pogodbe – izpodbojnost – sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe
Razlogi za neveljavnost ali prenehanje veljavnosti pogodbe niso samo ničnostni ali izpodbojnostni razlogi, s katerimi tožnica ni uspela, pač pa tudi razvezni razlogi, drugi v zakonu določeni razlogi, pa tudi soglasje samih strank. Tako kot pogodba nastane na podlagi sporazuma strank, lahko na enak način kasneje preneha veljati, torej na podlagi sporazuma pogodbenikov. Svoje soglasje lahko stranka izjavi ne le z besedami, temveč tudi konkludentno, torej z ravnanjem, ki kaže na njeno voljo.
posojilna pogodba – vrnitev posojila – trditveno in dokazno breme - prekluzija – prepozno navajanje dokazov in dejstev
Sodišče druge stopnje je pravilno obrazložilo, da bi toženec terjatev iz naslova vlaganj v najeto nepremičnino lahko pobotal le z enakovrstno terjatvijo lastnice nepremičnine S. P. Zato ni ravnalo napačno, ko ni obravnavalo toženčevih ugovorov v zvezi z upoštevanjem vlaganj v najeto nepremičnino. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da je upoštevajoč zgoraj navedena dejstva sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da v skladu s 366. členom ZOR pisna pripoznava zastarane terjatve pomeni odpoved zastaranju in da je zato toženec tožniku dolžan vrniti posojeni znesek.
Ker zmotna ugotovitev dejanskega stanja ne predstavlja revizijskega razloga, so neupoštevne vse tiste revizijske navedbe, ki ugotovljeno dejansko stanje izpodbijajo.
najem poslovne stavbe – oblika pogodbe – teorija o realizaciji
Po 73. členu ZOR je lahko realizirana samo pogodba, ki je bila sklenjena, vendar ne v predpisani obliki. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da pogodba med tožečo stranko in M. L. ni bila sklenjena (niti v ustni obliki), v konkretnem primeru ni moglo priti do njene realizacije.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska – škoda, ki nastane v času najema vozila – zavarovalno kritje – splošni zavarovalni pogoji – kaznivo dejanje zatajitve – protipravnost odtujitve vozila
Iz splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska ne izhaja, da mora za to, da bi bilo zavarovanje izključeno, škoda nastati s kaznivim dejanjem zatajitve. Za izključitev iz zavarovanja zadostuje, da si nekdo protipravno prilasti vozilo, ki mu je bilo zaupano v najem. Pri tem ni treba presojati, ali gre za kaznivo dejanje zatajitve.
kreditna pogodba – oblika pogodbe – pisna pogodba – ravnanje banke kot strokovnjaka na finančnem področju – zloraba zaupanja
V 1065. členu ZOR je opredeljena vsebina kreditne pogodbe, v 1066. členu ZOR pa je določeno, da mora biti pogodba sklenjena v pisni obliki in da zakon določa, kaj mora taka pogodba vsebovati. Za stranke pogodbenega razmerja je pomembno, da poznata medsebojne pravice in dolžnosti. Za kršitev pravil o obličnosti veljajo sankcije po splošnih pravilih iz prvega odstavka 70. člena ZOR.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – glavna in postranske terjatve – zamudne obresti – pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo obveznosti iz predpogodbe – zavrženje revizije – dobroverna lastniška posest na podlagi prodajne pogodbe – ugovor zoper vrnitveni zahtevek lastnika – ugovor prodane in izročene stvari
Z izpodbijano sodbo je postala pravnomočna odločitev o dolžnosti sklenitve prodajne pogodbe za nepremičnino. S tem sta tožnika postala dobroverna lastniška posestnika nepremičnine in imata zoper lastnikov vrnitveni zahtevek ugovor prodane in izročene stvari, torej, da sta do posesti upravičena na podlagi prodajne pogodbe (93. člen SPZ).
Tožnik je obveznost do toženke izpolnil, toženka kot posojilojemalka pa svoje obveznosti do tožnika ni (v celoti) izpolnila, zato je odločitev o ugoditvi zahtevku za plačilo vtoževanega zneska (ki predstavlja vsoto zapadlih s strani toženke neporavnanih mesečnih obrokov) materialnopravno pravilna.
ZFPPod člen 36. ZOR člen 127, 132, 132/2, 210, 210/4, 453.
izbris družbe po ZFPPod - aktivna legitimacija – edini družbenik izbrisane družbe – naknadno najdeno premoženje – razdrtje pogodbe – vrnitev danega – prevzem izpolnitve
Tožnik je kot edini družbenik izbrisane družbe aktivno legitimiran za uveljavljanje terjatve izbrisane družbe. Ker je družba terjatev sodno uveljavljala že pred svojim izbrisom, ne gre za naknadno najdeno premoženje. Poleg tega toženec ne more uspeti s sklicevanjem na razveljavljeno zakonsko določbo.
Glede na ravnanje obeh strank in tožnikov umik glavnega nedenarnega zahtevka gre za situacijo iz 127. člena ZOR. Pri razdrti pogodbi je treba prejeto vrniti (kupnino). Ker je toženec dobil vrnjen ves plačani prometni davek, je za tisti del, ki ga je plačal kupec, neupravičeno obogaten.
ZOR člen 387, 387/2, 557. ZPP člen 76, 81, 374, 374/2. ZGD člen 6, 6/1.
posojilna pogodba – pripoznava dolga - dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo – prenehanje stranke zaradi izbrisa iz sodnega registra – sposobnost biti stranka - spor zaradi kršitve poslovne in neposlovne obveznosti – spregled pravne osebnosti
Pripoznava dolga ne predstavlja podlage za nastanek dolga.
Prvi toženec v času vložitve revizije ni več obstajal in ker te pomanjkljivosti takrat ni bilo več mogoče odpraviti, tožnik ni imel pravnega interesa za vložitev revizije.
Stranka sicer ni dolžna pravno okvalificirati svojega zahtevka, dolžna pa je uveljavljati tako trditveno dejansko podlago, da ta omogoča subsumpcijo pod določeno pravno normo. Tožnikove trditve in očitki ravnanju drugega toženca kot družbenika prvega toženca ne omogočajo subsumpcije pod nobenega od štirih v prvem odstavku 6. člena ZGD naštetih primerov zlorabe pravne osebe.
pogodba o finančnem leasingu – inominatne pogodbe – solidarno poroštvo
Pogodba o finančnem leasingu je tako imenovana inominantna pogodba civilnega in gospodarskega prava, glede katere so medsebojni odnosi med dajalcem in jemalcem leasinga v skladu z načelom dispozitivnosti podrobno urejeni predvsem s pogodbeni pravili.
Načeloma obveznost ugasne, ko jo dolžnik izpolni upniku, vendar v določenih okoliščinah, predvidenih v določbi 305. člena ZOR, dolžnik lahko izpolni tretji osebi. V konkretni zadevi je kupoprodajna pogodba določala obveznost izpolniti z nakazilom na bančni račun drugega toženca in temu je bilo zadoščeno.
Na tožničin pritožbeni očitek smiselno v smeri kršitve določbe drugega odstavka 287. člena ZPP v postopku na prvi stopnji, sedaj nadgrajen in uveljavljan kot revizijski razlog kršitve temeljnega procesnega načela kontradiktornosti postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se je sodišče druge stopnje odzvalo tako, da je izostanek obrazložitve sklepa o zavrnitvi tožničinega dokaznega predloga za zaslišanje priče v prvostopenjski sodbi „nadomestilo“ s svojimi razlogi. Taka nadomestitev razlogov v postopku na drugi stopnji ni nujno vselej neupoštevna; upoštevna je, ko je stranki z dopolnitvijo omogočeno spoznati razloge sodišča za zavrnitev njenega dokaznega predloga, in ko so ti razlogi dokaznopravno sprejemljivi.
Tožnica se je sklicevala le na ustno sklenjeno darilno pogodbo med njo kot obdarjenko in očetom kot darovalcem. Če je predmet takšne pogodbe nepremičnina, se je za njeno pravno učinkovitost tudi že po v času domnevne sklenitve še upoštevnih pravnih pravilih zahtevala (z namenom obvarovanja darovalca pred lahkomiselnostjo) stroga obličnost – ne le pisna oblika (primerjaj prvotno besedilo paragrafa 943 Občnega državljanskega zakonika), temveč (po spremembi tega pravila od 25. julija 1871) sklenitev pogodbe v obliki notarskega akta.
prodaja nepremičnine - pogodba o posredovanju – posredovanje pri prodaji nepremičnine - preklic naročila
Po določbi 816. člena ZOR namreč naročitelj lahko prekliče naročilo za posredovanje kadarkoli hoče, če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem. V času, ko je toženka hišo prodala s posredovanjem drugega nepremičninskega posrednika, je torej s tožnico sklenjena pogodba ni več zavezovala in ji ni mogoče očitati, da ji je bila nezvesta oziroma da jo je kršila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0015083
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 380, 380/2. OZ člen 3, 4, 5, 39, 39/1, 39/2, 39/3, 39/4, 86, 86/1, 1050, 1050/1, 1054, 1054/2, 1059.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - ničnost - zavrženje revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - načelo vestnosti in poštenja - poravnava - ravnanje v nasprotju z moralo - nedopustna kavza - pravna narava dogovora med zavarovancem in zavarovalnico - pravna podlaga dogovora - odpoved pravici do višje odškodnine - načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - omejitev pogodbene svobode
Ob ugotovitvi, da sklenjeni dogovor z dne 9. 1. 2002 nima podlage (kavze), ki pritiče pogodbi o poravnavi, v okviru domneve iz tretjega odstavka 39. člena OZ ni mogoče domnevati obstoja kakršnekoli druge pogodbene podlage (npr. darilne).
Upoštevaje vsebino sklenjenega dogovora revizijsko sodišče zaključuje, da je bil pogodbeni razlog za sklenitev spornega dogovora izključno obvarovanje pravnega položaja prve toženke. Z njim se tožnik ne le odpoveduje višji odškodnini od dogovorjene, ampak se hkrati zavezuje vrniti dogovorjeni znesek odškodnine, če bi se kasneje na kakršenkoli način izkazalo, da ni podana odgovornost zavarovanca prve toženke. Ob tem, ko sporni dogovor tožniku odvzema pravico do uveljavljanja drugačnega obsega odgovornosti od dogovorjenega, toženki v tem smislu pušča odprto pot. Upoštevanje navedenega dogovora bi privedlo do izigranja tožnika kot šibkejše stranke pogodbenega razmerja.
Na ničnost mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (92. člen OZ), zato tudi ni pomembno, ali se je tožnik nanjo izrecno skliceval. Zadostuje, da so bile zatrjevane in ugotovljene tiste dejanske okoliščine, ki omogočajo ugotovitev ničnosti.
posojilna pogodba – lex commisoria – zavarovanje obveznosti iz posojilne pogodbe - prodajna pogodba – pogodba o posredovanju - ničnost
Ker je bil s pooblastilom in pogodbami, ki so predmet presoje, dosežen učinek, enak določbi 69. člena ZTLR, v njih pa ni bilo določb, ki bi izključevale možnost izigravanja namena prepovedi iz navedene zakonske določbe, je stališče izpodbijane sodbe, da sta pooblastilo in kupna pogodba nični, pravilno.
ZPP člen 8, 212, 213, 378. ZOR člen 1003, 1013, 1016.
posojilo - poroštvo – porok in plačnik – izpolnitev obveznosti
Sodišči sta upoštevali sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 46/2005 z dne 14. 4. 2006, s katero je bil tožbeni zahtevek posojilodajalca zoper toženca pravnomočno zavrnjen. Pritožbeno sodišče je pravilno zaključilo, da z navedeno sodbo ni bil zavrnjen tisti del zahtevka posojilodajalca proti tožencu, katerega je tožnica kot porok poplačala, ampak zahtevek za plačilo ostale terjatve, ki v sodni poravnavi med njim in tožnico ni bil zajet. Zato revizija zmotno zatrjuje, da je z navedeno sodbo pravnomočno odločeno, da terjatev posojilodajalca proti tožencu kot glavnemu dolžniku ne obstaja ter da je tudi tožnica ni bila dolžna plačati.
Toženec se neutemeljeno sklicuje na 1016. člen ZOR, saj ni izkazal utemeljenosti ugovorov, s katerimi bi lahko zavrnil zahtevek posojilodajalca. Zato za odločitev ni pomembno, ali ga je tožnica obvestila o sklenitvi sodne poravnave in o plačilu v njej dogovorjenih zneskov.