• Najdi
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50
  • 981.
    Sklep II Ips 1014/2008
    26.1.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VS0014859
    ZOR člen 132. ZPP člen 380, 380/2.
    kondikcijski zahtevek – pomanjkljivosti sodbe sodišča druge stopnje - razlogi o odločilnih dejstvih – razdrtje pogodbe – zmotna uporaba materialnega prava
    Revizija je utemeljena v delu, v katerem navaja, da sodišče druge stopnje nima razlogov glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka najkasneje s pozivom na podpis kreditne pogodbe razdrla investicijsko pogodbo in zahtevala vračilo svojega vložka, kar je bistveno vprašanje za pravilno uporabo materialnega prava.
  • 982.
    Sodba in sklep II Ips 600/2008
    26.1.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015068
    ZOR člen 399. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
    valuta denarne obveznosti - tuja valuta denarne obveznosti – pogodbene obresti – zakonske zamudne obresti – obrestna mera – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
    Predpisi, ki določajo obrestno mero zamudnih obresti, veljajo le za obveznosti,

    izražene v domači valuti.
  • 983.
    Sodba in sklep II Ips 777/2008
    26.1.2012
    POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0015067
    ZPP člen 165, 165/3, 165/4, 378, 380, 380/2. ZOR člen 295, 295/1, 314, 371, 379, 379/1. ZIZ člen 17, 17/2, 20. ZIP člen 16, 16/2, 19.
    dedni dogovor – sodna poravnava – nedoločen rok za izpolnitev obveznosti - zastaranje
    V obravnavani zadevi so dediči na zapuščinski obravnavi dogovorili določljivo obveznost toženk oziroma vzpostavili terjatev tožnikovega prednika do njiju. Okoliščina, da pri tem niso določili roka za izpolnitev obveznosti toženk, ne pomeni, da ta terjatev ni bila ugotovljena s poravnavo pred sodiščem oziroma da ni judikatna terjatev.

    Če v sodni poravnavi ni bil določen rok plačila in se zaradi tega ni dalo ugotoviti, ali je obveznost iz sodne poravnave zapadla, takšna poravnava morda ni bila izvršljiva v smislu 19. člena v zvezi z drugim odstavkom 16. člena tedaj veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (kot tudi v smislu 20. člena v zvezi z drugim odstavkom 17. člena sedaj veljavnega ZIZ). Vendar pa ji ta okoliščina ne odvzema značaja judikatne terjatve, na katere se nanaša prvi odstavek 379. člena ZOR. Enako velja tudi za terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, pa v njej ni bil določen rok za izpolnitev.
  • 984.
    Sodba II Ips 650/2008
    26.1.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS0015053
    OZ člen 14, 22, 34, 34/1, 51, 51/1, 52, 54, 54/1, 207, 207/1. ZJF člen 80f, 80f/2. Uredba o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z družbenim premoženjem člen 33, 34, 34/2, 34/3.
    oblika pogodbe - tožba na sklenitev pogodbe - javna obljuba nagrade - prodaja nepremičnine na javni dražbi
    Do sklenitve pogodbe o prodaji nepremičnine ne pride zgolj z ugotovitvijo izvajalca javne dražbe o najugodnejšem ponudniku.
  • 985.
    Sodba III Ips 242/2008
    23.1.2012
    POGODBENO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VS4001926
    ZOR člen 21. ZMZPP člen 19, 29. URS člen 8. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 6.
    mednarodna prodaja blaga - dunajska konvencija - konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga - izbira prava, ki naj se porabi - prodajna pogodba - stroški skladiščenja - pobot - neupravičena pridobitev
    V predmetnem gospodarskem sporu so podane vse predpostavke za uporabo določb Dunajske konvencije, saj je imela tožeča stranka sedež v Republiki Avstriji, tožena stranka pa v Republiki Sloveniji. Stranki spora sta na naroku soglasno izbirali pravo Republike Slovenije, pri čemer pa nista izključili uporabe Dunajske konvencije.

    Zato je izbrano pravo Republike Slovenije kot interno prodajno pravo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZMZPP), relevantno za presojo tistih vprašanj, ki jih Dunajska konvencija ne ureja.

    Za presojo ugovora tožene stranke o neplačilu terjatev po računih št. 98/40039 in 98/40043, zaradi previsokih in pavšalno določenih stroškov transporta in skladiščenja, je tako materialnopravno relevantna določba 9. člena Dunajske konvencije, po kateri stranki vežejo običaji, o katerih sta se zedinili, ter praksa, vzpostavljena med njima. Ta določba je v bistvenem enaka vsebini 21. člena ZOR. Zato za razrešitev predmetnega spora ni bistveno, da sta sodišči prve in druge stopnje zaključek o zavrnitvi tega ugovora utemeljili z nacionalnim pravom. Pomembno je, da napadeni sodbi nista napačni v svoji oceni o dogovorjenem načinu plačila stroškov transporta in skladiščenja ter da sta pravilno upoštevali običajno poslovno prakso, kot je bila vzpostavljena med strankama spora.
  • 986.
    Sodba III Ips 226/2008
    23.1.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VS4001891
    OZ člen 648.
    podjemna pogodba – podjemna pogodbo o opravljanju storitev - obveznost rezultata - razlogi za odpoved pogodbe – utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe
    Da bi se tožena stranka plačilu nadomestila izognila, mora navesti odpovedne razloge. Dobesedno razumevanje določbe, po katerem bi zadostovala že gola navedba odpovednega razloga, ne glede na njegovo resničnost in utemeljenost, ni združljiva s temeljnimi načeli obligacijskega prava, predvsem z načelom vestnosti in poštenja ter načelom dolžnosti izpolnitve obveznosti. Upoštevaje v pogodbi primeroma navedena razloga za odpoved, to je neizpolnjevanje dogovorjenih ciljev ali nedoseganje plana, je pogodbeno določbo mogoče razumeti le na način, da tožena stranka od pogodbe sicer lahko odstopi kadarkoli brez navedbe razloga, plačilu pogodbeno dogovorjenega nadomestila pa se lahko izogne le, če je imela za odstop od pogodbe kot ultima ratio utemeljene (poslovne) razloge, to je razloge, ki pomenijo predvsem nedoseganje rezultatov, h katerim se je tožeča stranka (in z njo njena delavka) s Pogodbo zavezala.
  • 987.
    Sodba III Ips 40/2008
    23.1.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS4001936
    OZ člen 5, 58, 523.
    obličnost - konvalidacija - teorija o realizaciji - pisna oblika - prodajna pogodba na obroke - časovno odložene obveznosti - pretežna izpolnitev obveznosti kot pravni standard
    Pri časovno odloženih obveznostih konkretizacija pravnega standarda „pretežnosti izpolnitve“ ne more biti (samo) količinska, saj bi takšna razlaga omogočala nepošteno ravnanje in špekuliranje strank. To pa je ravno predmet varstva uzakonjenega pravila teorije o realizaciji oblikovno pomanjkljivih pogodb. Odločilni argument v prid presoji o pretežni izpolnitvi sporne pogodbe revizijsko sodišče vidi v okoliščini, da sta določeno časovno obdobje obe stranki izpolnjevali vsaka svojo obveznost, zaradi česar se je tožeča stranka lahko upravičeno zanesla, da tožena stranka šteje oblikovno pomanjkljivo pogodbo za veljavno. Dejstvo, da je tožena stranka samovoljno prenehala z nadaljnjim izpolnjevanjem svoje obveznosti, ob upoštevanju načela vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena OZ), takega pravnega sklepanja ne more omajati.
  • 988.
    Sklep II DoR 529/2011
    19.1.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VS0014931
    ZOR člen 1040. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - hrvaški varčevalci – odgovornost slovenske banke za izplačilo depozitov v osnovni banki na Hrvaškem – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave – dokazi - listine v tujem jeziku – kopije listin
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    „Ali je sodišče pravilno uporabilo določbe ZMZPP, ko je odločilo, da je pristojno slovensko sodišče in da se uporabi slovensko pravo?

    Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je samo, brez glavne obravnave odpravilo bistveno kršitev prvostopenjskega sodišča, ki ni odgovorilo na vse ugovore glede pasivne legitimacije?

    Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločitev oprlo na kopije hranilnih knjižic v hrvaškem jeziku?

    Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je L. b. d. d. odgovorna za izplačilo denarnih depozitov in deviznih hranilnih vlog, sklenjenih pri L. b., Osnovni banki Z.?

    Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da ni utemeljen ugovor toženke, da bi bilo treba pri odločitvi o utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti uporabiti pravilo ne ultra alterum tantum?“
  • 989.
    Sodba II Ips 767/2008
    19.1.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS0014893
    ZIP člen 186/4. ZIZ člen 212. OZ člen 488, 490, 491, 493, 495. ZPP člen 8, 12.
    prodaja nepremičnine - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - dokazi - pravne napake - izguba pravic - zaslišanje strank - odgovornost prodajalca - razdrtje prodajne pogodbe - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - poplačilna pravica na stanovanju
    Da bi prodajalec pravilno izpolnil svojo obveznost, ki se jo je s prodajno pogodbo zavezal izpolniti, ne zadošča, da zagotovi, da kupec na stvari pridobi lastninsko pravico, zagotoviti mora tudi, da je pravno stanje stvari, na kateri je lastninsko pravico prenesel na kupca, ustrezno. To pomeni, če ni drugače dogovorjeno, da stvar, ki je predmet prodaje, ne sme biti predmet drugih pravic oziroma pravnih dejstev, ki omejujejo uresničevanje lastninske pravice na stvari. Vzrok za pravno napako izvira iz prodajalčeve sfere, če pravica oziroma pravno dejstvo, ki pomeni pravno napako, že obstaja v trenutku, ko začne učinkovati prodajalčev razpolagalni pravni posel, ali če ta pravica oziroma pravno dejstvo nastane po tem trenutku, če je vzrok zanjo nastal pred tem trenutkom. Za presojo ni pomembno, ali je vzrok za napako prodajalčevo ravnanje ali pa je vzrok za to napako odločba državnega organa, ki učinkuje proti prodajalcu.
  • 990.
    Sodba II Ips 675/2008
    12.1.2012
    POGODBENO PRAVO
    VS0014890
    OZ člen 649 - 655. ZGO člen 58, 626, 649.
    gradbena pogodba – gradnja v skladu s projetkno dokumentacijo – odklon od projektne dokumentacije - prevzem objekta – plačilo opravljenih del
    Toženca trdita, da zato, ker tožnica ni izdelala PZI projekta, po izvršenih delih ni bil mogoč tehnični prevzem, vendar je sodišče ugotovilo, da sta se v hišo vselila, kar pomeni, da sta s tem konkludentnim dejanjem prevzela objekt. S tem je tožnica kot izvajalka pridobila pravico do plačila za opravljeno delo, saj ni mogoče pričakovati, da bi zaradi določenih nepravilnosti, ki sta jih povzročila toženca, zastonj, oziroma brez plačila zadnje situacije prišla do hiše, v kateri stanujeta.
  • 991.
    Sodba II Ips 711/2008
    12.1.2012
    POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0014813
    ZOR člen 557.
    ustna pogodba - posojilna pogodba – najem kredita za drugega
    Pravna podlaga tožničinega zahtevka je (odplačna) ustno sklenjena posojilna pogodba, s katero se je toženka tožnici zavezala, da bo namesto nje bankam odplačevala mesečne anuitete in ji na takšen način vrnila posojena denarna sredstva.
  • 992.
    Sklep II DoR 402/2011
    22.12.2011
    ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015108
    OZ člen 100, 125, 239, 488, 490, 490/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - prodajna pogodba - izpolnitev pogodbe - odgovornost za stvarne napake - odgovornost za pravne napake - obveznosti prodajalca - sankcije za pravne napake - povrnitev škode - neposredna škoda - škoda zaradi zaupanja - posredna (refleksna) škoda - navidezna komisijska pogodba - poslovna odškodninska obveznost osebe, ki ni stranka pogodbe
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je prvi toženec pasivno stvarno legitimiran na podlagi poslovne odškodninske obveznosti.
  • 993.
    Sklep II DoR 176/2011
    22.12.2011
    STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE
    VS0014917
    ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZLNDL.
    dopuščena revizija – družbena lastnina – pravica uporabe na nepremičnini – lastninjenje nepremičnin – imetništvo pravice pred lastninjenjem – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – sklepčnost tožbenega zahtevka – solastnina
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zahtevek na ugotovitev solastnine v primerih, kot je konkreten, sklepčen.
  • 994.
    Sodba II Ips 124/2009
    22.12.2011
    POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0014991
    ZKZ člen 19, 20, 23, 23/3, 24. ZOR člen 32, 32/2, 36, 36/1.
    prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – ponudba za prodajo – prejem izjave o sprejemu ponudbe – sklenitev pogodbe – obličnost – odobritev upravnega organa – izpolnitev obveznosti iz zavezovalnega pravnega posla – tožba na sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine
    Tudi pri tožbah za dosego izjave volje v izhodišču ni ovir, da sodišče tožniku prisodi nekaj manj: če npr. tožnik zahteva sklenitev pogodbe z določenimi ugodnimi klavzulami, je dopustno, da sodišče zahtevku delno ugodi tako, da kakšno izmed teh pogodbenih določil izpusti, pod pogojem, da ne gre za pogodbeno določilo, ki je bistvenega pomena, zaradi česar izpustitev tega pogodbenega določila iz izreka sodbe ne bi več pomenila prisoditve nečesa manj, pač pa prisoditev nečesa drugega, kot je bilo zahtevano.

    Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča je v razmerju do predkupnih upravičencev zavezujoča ves čas roka iz tretjega odstavka 23. člena ZKZ in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti. S trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Za veljavnost pogodbe ni pogoj, da mora biti sprejem ponudbe poslan priporočeno, obličnostni pogoj po pisnosti pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini pa je izpolnjen s pisno ponudbo in pisnim sprejemom ponudbe. Šele v primeru, ko bi tudi po odobritvi pravnega posla ponudnik ne želel prostovoljno izpolniti svoje zaveze iz zavezovalnega pravnega posla po prenosu lastninske pravice na zemljiščih (razpolagalni pravni posel), bi bil predkupni upravičenec primoran to svojo pravico uveljaviti v sodnem postopku z zahtevkom po izročitvi ustrezne zemljiškoknjižne listine.
  • 995.
    Sodba II Ips 749/2008
    22.12.2011
    POGODBENO PRAVO
    VS0014791
    OZ člen 46, 65, 65/2, 96, 96/1.
    predpogodba – sklenitev glavne pogodbe - ara – vrnitev dvojne are – zmota – opravičljiva zmota – pogodba sklenjena v zmoti
    Tožnik ne trdi, da toženec ni bil pripravljen na sklenitev glavne pogodbe, temveč je sam ni želel skleniti, ker je naknadno zvedel, da je glede hiše, ki je predmet dogovora, v teku pravda zaradi ugotovitve stvarne pravice. Zahtevek za vrnitev dvojne are na podlagi 65. člena OZ je torej materialnopravno neutemeljen iz tega razloga.

    Iz ugotovljenih okoliščin ne izhaja, da bi bila tožnikova zmota ob sklenitvi dogovora opravičljiva. Tožnik je videl zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je bila razvidna zaznamba spora, pri sklepanju dogovora pa je celo posredovala nepremičninska agencija, ki je strokovnjak na področju prodaje nepremičnin. To pomeni, da tožnik, s tem ko ni poskrbel za pojasnilo zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga ni razumel, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega udeleženca v pravnem prometu. Tako ni dokazal, da je bila njegova zmota opravičljiva.
  • 996.
    Sodba III Ips 231/2008
    20.12.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VS4001925
    OZ člen 22, 28.
    sklenitev prodajne pogodbe - vabilo k sklenitvi pogodbe – ponudba - sprejem ponudbe
    Upoštevaje revizijska navajanja, naj bi Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdan s strani tožene stranke, predstavljal sprejem ponudbe in posledično sklenitev prodajne pogodbe v smislu 28. člena OZ. Vendar pa je glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera takšna revidentkina razlaga materialnopravno napačna. V spornem Sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika je namreč izrecno navedeno, da bo pogodba z izbranim najugodnejšim ponudnikom šele sklenjena. Sklep kot končna izbira najugodnejšega ponudnika predstavlja zato šele vabilo izbranemu ponudniku k sklenitvi pogodbe (pod objavljenimi pogoji), ne pa že sprejema ponudbe in sklenitve pogodbe.
  • 997.
    Sklep III Ips 33/2011
    20.12.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS4001971
    OZ člen 86, 111, 242, 247.
    odstop od pogodbe - kreditna pogodba - posojilna pogodba - ničnost pogodbenega določila - pavšalna odškodnina - dopuščena revizija - odstopno upravičenje - pozitivni pogodbeni interes - pogodbeno dogovorjena odškodnina - kapitalizirano posojilo - pravica do predčasnega poplačila dolga

    Vprašanje, ki je neposredno vezano na upnikovo pravico do predčasnega odstopa od posojilne pogodbe, je obstoj oziroma obseg njegove pogodbeno dogovorjene pravice do predčasnega poplačila dolga. To vprašanje v OZ ni posebej urejeno.

    Vendar pa Vrhovno sodišče opozarja, da se mora, izhajajoč iz rizičnosti sklepanja posojilnih pogodb za posojilodajalca, sporne določbe Posojilne pogodbe materialnopravno presojati v smislu varovanja upnikovega pozitivnega pogodbenega interesa. Pozitivni pogodbeni interes se namreč razume kot škoda, ki nastane upniku ob veljavni pogodbi zaradi nepravilnosti pri njenem izpolnjevanju.


    Posojilodajalec zaradi razdrtja pogodbe ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe.

    Zato je pogodbena določba, ki določa, da v primeru predčasnega razdrtja (razveze) posojilne pogodbe zaradi pogodbene kršitve s strani posojilojemalca (zamude s plačilom več kot 30 dni) zapade v plačilo celotno neodplačano posojilo, ki je v pogodbi opredeljeno kot kapitalizirano posojilo, v nasprotju s prisilnimi predpisi in s tem nična, v kolikor tako določena pavšalna (ali pogodbeno dogovorjena) odškodnina presega dejansko škodo.

  • 998.
    Sodba III Ips 52/2010
    20.12.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
    VS4001931
    OZ člen 82, 649, 653, 659. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-5, 9-7, 34, 34/2.
    gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - sprememba cene
    Klavzula ključ v roke v relevantnem delu širi obseg del, ki jih mora izvajalec opraviti, ne da bi za to smel zahtevati spremembo cene, tudi na nepredvidena in presežna dela. V tem smislu dela, ki so dogovorjena v pogodbi s takšno klavzulo, res niso navedena taksativno. Pri razlagi te klavzule pa je treba ostati znotraj kroga tistih nepredvidenih in presežnih del, ki so povezana z izvedbo pogodbeno dogovorjenih del.
  • 999.
    Sklep II Ips 384/2010
    15.12.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
    VS0014837
    ZKZ člen 20, 21, 22. OZ člen 21. SPZ člen 23, 40. ZZK-1 člen 32.
    prodaja kmetijskih zemljišč – sklepčnost tožbe – trenutek sklenitve pogodbe – prejem izjave o sprejemu ponudbe – odložni pogoj – zahtevek za sklenitev pogodbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
    S trenutkom, ko ponudnik, ki je v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih dal ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Pravilno je zato stališče izpodbijane sodbe, da kupec v pravdi ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe, lahko pa zahteva izpolnitev pogodbe, t.j. izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, potrebnega za vknjižbo prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet pogodbe.

    Ker je tožnik poleg sklenitve pogodbe zahteval tudi dovolitev vknjižbe lastninske pravice v njegovo korist pri nepremičninah, ki so bile predmet ponudbe, je zmotno stališče izpodbijane sodbe, da zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni bil postavljen.
  • 1000.
    Sodba II Ips 369/2010
    15.12.2011
    STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VS0014875
    ZKZ člen 20 – 23. URS člen 33, 71, 71/2. OZ člen 81. SPZ člen 40. ZUP člen 224.
    prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – pravica razpolaganja lastnika kmetijskega zemljišča - vezanost na vsebino ponudbe – trenutek sklenitve pogodbe – prejem izjave o sprejemu ponudbe – odložni pogoj – zahteva za ponovno sklenitev prodajne pogodbe - posebno varstvo kmetijskih zemljišč – pravno mnenje - zmotna uporaba materialnega prava – dopuščena revizija
    Institut predkupne pravice je namenjen usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. Tak cilj je ne le ustavno dopusten, ampak tudi zaželen. Določitev predkupne pravice subjektov, navedenih v prvem odstavku 23. člena ZKZ je primerno sredstvo za dosego zasledovanega cilja, tj. ohranitve pridelovalne funkcije kmetijskih zemljišč, njegova teža pa sorazmerna vrednosti tega cilja. Uzakonitev predkupne pravice sama po sebi ne odvzema razpolagalnega upravičenja kot enega od bistvenih sestavnih delov ustavno zagotovljene lastninske pravice. Določena je le za prodajo kmetijskega zemljišča in se ne dotika drugih oblik razpolaganj. Tudi odločitev o tem, ali in kdaj ter pod kakšnimi pogoji bo prodal svoje zemljišče, ostaja v celoti v lastnikovi sferi. Omejitev posega le v njegovo pravico izbire nasprotne pogodbene stranke. Na tak način urejena predkupna pravica v najmanjši možni meri, potrebni za dosego zasledovanega cilja, omejuje lastninsko pravico lastnikov kmetijskih zemljišč.

    Pogodba je sklenjena s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe pod odložnim pogojem odobritve.

    Soglasje pristojne upravne enote je dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju. Kupec pridobi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila šele potem, ko prodajna pogodba postane veljavna, torej šele po dokončnosti odločbe o odobritvi pravnega posla.

    Kupec tako ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), ampak lahko le z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva od sodišča, naj ugotovi, da je bila med njima sklenjena pogodba z vsebino, kot izhaja iz ponudbe in sprejema ponudbe.

    V primeru zavrnitve zahtevka tožnik zaradi poteka 60 dnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Zato je revizijsko sodišče zaradi zagotovitve pravne varnosti v tem vmesnem obdobju na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo.
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50