Vprašanje, ki je neposredno vezano na upnikovo pravico do predčasnega odstopa od posojilne pogodbe, je obstoj oziroma obseg njegove pogodbeno dogovorjene pravice do predčasnega poplačila dolga. To vprašanje v OZ ni posebej urejeno.
Vendar pa Vrhovno sodišče opozarja, da se mora, izhajajoč iz rizičnosti sklepanja posojilnih pogodb za posojilodajalca, sporne določbe Posojilne pogodbe materialnopravno presojati v smislu varovanja upnikovega pozitivnega pogodbenega interesa. Pozitivni pogodbeni interes se namreč razume kot škoda, ki nastane upniku ob veljavni pogodbi zaradi nepravilnosti pri njenem izpolnjevanju.
Posojilodajalec zaradi razdrtja pogodbe ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe.
Zato je pogodbena določba, ki določa, da v primeru predčasnega razdrtja (razveze) posojilne pogodbe zaradi pogodbene kršitve s strani posojilojemalca (zamude s plačilom več kot 30 dni) zapade v plačilo celotno neodplačano posojilo, ki je v pogodbi opredeljeno kot kapitalizirano posojilo, v nasprotju s prisilnimi predpisi in s tem nična, v kolikor tako določena pavšalna (ali pogodbeno dogovorjena) odškodnina presega dejansko škodo.