postopek v sporih majhne vrednosti – nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – število vlog – pravica do izjave – vročanje – neposredna vročitev stranki – vročitev pooblaščencu
Tožeča stranka je že dopolnitev tožbe skupaj s priloženim pooblastilom vložila preko svojega pooblaščenca. Sodišče prve stopnje bi tako moralo pripravljalno vlogo (oziroma odgovor na tožbo) tožene stranke z dne 2. 4. 2013 vročati tožeči stranki preko njenega pooblaščenca in ne neposredno tožeči stranki, kot je storilo v tem primeru. Takšna vročitev ni veljavna in predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. S tem je bila tožeči stranki odvzeta pravica, da se izjavi o navedbah in dokazih tožene stranke, in možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje - skladno s pravili o številu vlog, ki veljajo v sporih majhne vrednosti.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu – dokazilo o prijavi na zdravniški pregled – vrnitev v prejšnje stanje – izpolnitveni rok
Glede na to, da se je storilec na kontrolni zdravniški pregled prijavil znotraj roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (2. aprila 2015), rok pa mu je iztekel 10. aprila 2015 ter je iz potrdila zdravstvenega doma že ob prijavi razvidno, da je imel naročen zdravniški pregled 17. aprila 2015, torej po izteku roka, ki so mu ga nato ponovno preložili, pritožbeno sodišče ugotavlja, da storilec na to, kdaj bo lahko zdravniški pregled opravil ni imel nobenega vpliva in je zato šteti, da je bilo s predložitvijo dokazila o prijavi na zdravniški pregled ter naknadno predložitvijo potrdila o opravljenem zdravniškem pregledu zadoščeno zakonski zahtevi. Drugačna razlaga zakonske določbe bi privedla do neenakega obravnavanja storilcev glede pravic (22. člen Ustave), ki jih imajo po izrečenem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, t.j. da predlagajo odložitev izvršitve sankcije.
ZSPJS člen 32, 32/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4.
dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči - vojak - ruski turnus - čisti denarni zahtevek - sodno varstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik delal v t.i. 12-urnem ruskem turnusu, kar pomeni, da je delo opravljal v izmenskem delovnem času in da je delal ponoči. Štelo je, da je to dokazano na podlagi izpovedi tožnika in izračuna tožene stranke, glede katerega je sodišče zaključilo, da tožena stranka z izračunom, ki ga je sama pripravila, posredno priznava, da je tožnik v spornem obdobju opravljal izmensko delo in mu zato pripada dodatek za izmensko delo in dodatek za nočno delo. Odločitev sodišča prve stopnje je pomanjkljiva, ker se je sodišče zgolj sklicevalo na tožnikovo izpoved in na to, da je tožena stranka posredno potrdila izpoved tožnika s tem, ko je predložila izračun dodatka za izmensko in nočno delo. Tožena stranka pravilno opozarja, da je pripravila svoj izračun dodatka za izmensko delo in dodatka za nočno delo, ker se z izračunom, ki ga je predložil tožnik, ni strinjala in da je z izračunom skušala podkrepiti svoje trditve, da je izračun tožnika napačen, zato izračun ne predstavlja pripoznave zahtevka. Poleg tega sodišče prve stopnje ni obrazložilo svoje odločitve, da naj bi tožnik v spornem obdobju opravljal izmensko delo ter zakaj naj bi bil upravičen do razlike v plačilu dodatka za nočno delo. V tem delu je sodba sodišča prve stopnje neobrazložena, zato jo je pritožbeno sodišče razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Delavec je upravičen do dodatka za izmensko delo, četudi takšno delo ni bilo odrejeno z ukazom načelnika GŠ SV, zadošča že, da je tožnik delo opravljal na podlagi mesečnega razporeda dela, ki je bil objavljen na oglasni deski in podpisan s strani nadrejenega delavca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL9983096
ZPP člen 339, 339/2, 454, 454/2.
upravnik – stroški obratovanja in vzdrževanja – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka – pritožbeni razlogi
Tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je izdalo sodbo brez obravnave, ko pa tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala, da sodišče razpiše obravnavo.
znižanje plačila vrtca - dohodek - dobiček od kapitala
V skladu s 13. členom ZUPJS je dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dopustno zmanjšati le za izplačane preživnine in periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, pa ni začela prejemati drugih periodičnih prejemkov (kot na primer plače, pokojnine, preživnine, rente in drugih dohodkov, ki se prejemajo v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih). Med te izdatke oz. prejemke ni mogoče uvrstiti izgube na kapitalu tožnika za odsvojeno nepremičnino (ugotovljene v davčnem postopku kot razlike med nabavno in prodajno vrednostjo zaradi upoštevanja investicijskih in vzdrževalnih stroškov).
ZUPJS določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev upošteva premoženje. V 6. točki 1. odstavka 17. člena ZUPJS-a je določeno, da se med drugim v premoženje štejejo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugačnem računu, kadar ne predstavljajo dohodka iz 1. odstavka 12. člena istega zakona, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v premoženje ne more biti vštet znesek na varčevalnem računu, če je vključen že v znesek prejemka iz naslova dohodka.
Tožnik je kršil konkurenčno prepoved s tem, ko je v spornem obdobju iz skladišča tožene stranke odtujil izdelke, ki niso sodili v njegovo področje in veliko količino izdelkov s svojega prodajnega področja. Ti izdelki so bili s tožnikovo pomočjo preko konkurenčnega podjetja prodani podjetju v tujino. Protipravno ravnanje toženca se kaže v kršitvi konkurenčne prepovedi, ki je v vzročni zvezi s škodo, ki jo tožeča stranka utemeljeno vtožuje v višini vrednosti spornih izdelkov. Ugotovljena je tudi toženčeva krivda v obliki naklepa, saj se je toženec nedvomno zavedal in zasledoval svojo lastno korist v obliki sklepanja poslov za svoj račun oziroma za podjetje, konkurenčno tožeči stranki, v njeno škodo. Zato je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen.
ZDR člen 42, 47, 49, 126. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 213, 213/1.
razlike v plači - dodatek za nočno in nedeljsko delo
ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice, vključno s plačo, so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene, kot sicer v navedenih aktih. Pravica do plače je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja. To pomeni, da na podlagi 49. člena ZDR tudi določitev nižje plače v novo sprejeti kolektivni pogodbi oziroma začasnih dogovorih ne vpliva neposredno na pravico do višje osnovne plače, ki izhaja iz delavčeve obstoječe pogodbe o zaposlitvi. Vendar to ne pomeni, da so pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi absolutno nespremenljive. Na podlagi 47. člena ZDR lahko pride do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi, do česar pa v primeru tožnikov ni prišlo. Z individualnimi pogodbami o zaposlitvi, ki so med tožniki in toženo stranko veljale v spornem obdobju, je bilo dogovorjeno, da se določila panožne kolektivne pogodbe in drugi dogovori uporabljajo le, če je to v tej pogodbi izrecno dogovorjeno. Takšnih pogodbenih določb glede višine plače tožniki niso imeli, zato tožena stranka v spornem obdobju ni imela pravne podlage, da jim izplačuje nižjo plačo od tiste, ki je bila dogovorjena v pogodbah o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku tožnikov za plačilo razlik v plači.
ZPIZ-1 člen 66, 68, 68-1, 68-2 . Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 37.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - gostota zavarovalne dobe
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja upoštevalo stališče, ki ga je v podobni zadevi zavzelo Vrhovno sodišče RS in pravilno izhajalo iz določbe 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter dobi, prebiti v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški, seštelo. Tako je upoštevalo dobo, prebito v Sloveniji, v trajanju 8 let in dobo, prebito v Republiki Hrvaški, kjer je tožnik dopolnil 8 let in več oziroma je skupaj dopolnil več kot 16 let pokojninske dobe. Z dobo v takšnem trajanju je tožnik izpolnil pogoj 1/3 delovnih let in pogoje iz 2. alinee prvega odstavka 68. člena ZPIZ-1 za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081988
ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 15, 51, 51/3, 51/4, 56. ZPSPP člen 12, 12/2.
najemna pogodba – najem poslovnih prostorov – spor majhne vrednosti – ugotovljeno dejansko stanje – sklenitev pogodbe – soglasje volj pogodbenih strank – veljavnost pogodbe – obličnost – neobličnost pogodbe – naknadne spremembe pogodbe – izdaja sodbe brez razpisa naroka – neizvedba naroka
Soglasje volj pogodbenih strank in obličnost (predpisana in pogodbeno dogovorjena) sta dve različni predpostavki za veljavno sklenitev pogodbe. Ugotavljanje volj pogodbenih strank je dejansko vprašanje, zato (ne)obstoja soglasja volj v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Ker soglasje volj ni bilo podano, je pravilen zaključek, da dogovor o znižanju najemnine ni bil sklenjen, saj ta predpostavka za njegovo veljavnost dogovora ni izpolnjena.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen
Tožnik je bil v spornem obdobju od 20. 3. 2014 do 22. 4. 2014 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, in sicer 4 ure dnevno, po tem obdobju pa v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v tem obdobju ni bil zmožen za delo, ni utemeljen.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - stroški za prehrano - stroški za prevoz
Prvo tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornih mesecih ni izplačala plače, stroškov za prehrano in prevoz, zato je tožničin zahtevek iz tega naslova utemeljen. Na podlagi Pogodbe o izčlenitvi in prevzemu, sklenjeni med prvo toženo in drugo toženo stranko, v kateri je bilo določeno, da drugo tožena stranka vstopi kot univerzalni pravni naslednik v vsa pravna razmerja v zvezi s premoženjem, ki ga je nanjo prenesla prvo tožena stranka, pa je za izpolnitev obveznosti odgovorna tudi drugo tožena stranka kot solidarni dolžnik.
Pri tožnici ni prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti oziroma ni prišlo do takšnih zdravstvenih sprememb, ki jih ne bi bilo mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Tožnica je zmožna opravljati delo v okviru svoje strokovne usposobljenosti in svojega poklica v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti z omejitvami s polovičnim delovnim časom ni utemeljen.
absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina izvedenskega mnenja - nasprotje med razlogi in vsebino listin
Ker je sodišče prve stopnje k podanemu mnenju izvedenca dodalo dodatno vsebino, je s tem storilo bistveno kršitev določb ZPP iz 15. točke II. odst. 339.čl. ZPP.
ZPP člen 2, 7, 212, 213, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 462.
spor majhne vrednosti – neizvedba naroka – izrecna zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje priče – nesporno dejansko stanje – ugovor pobotanja – jamčevalni zahtevki – trditvena podlaga
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnim dokaznim predlogom ugodilo.
Tožena stranka ustrezne trditvene podlage za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka ni podala, saj se je v postopku sklicevala le na stvarne napake glede kvalitete olja za menjalnike, dobavljenega v letu 2009. Dobavo motornega olja po vtoževanem računu in neplačilo dela računa je priznala, o napačni kvaliteti in vrsti motornega olja pa ni podala nobenih razlogov, zato dejansko stanje v zvezi s temi pravno pomembnimi dejstvi ni bilo sporno in sodišče prve stopnje dokazov glede tega ni bilo dolžno izvajati.
Najemnik stanovanja mora uporabljati najeto stanovanje v skladu z najemno pogodbo in odgovarja za škodo, nastalo pri nepravilni oz. malomarni rabi stanovanja.
invalidska pokojnina - invalidnost II. kategorije - starost - poklicna rehabilitacija
Tožnik ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti, to starost pa je dopolnil, še preden je bila izdana izpodbijana prvostopenjskega odločba tožene stranke, zato je v tem primeru že izpolnjeval pogoje po določbi 2. alinee 67. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. ZPIZ-1 v 2. alinei 67. člena določa, da je do invalidske pokojnine upravičen zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star več kot 50 let. To določbo je namreč potrebno razlagati tako, da pridobi pod določenimi pogoji pravico do invalidske pokojnine invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let, ko dopolni 50 let starosti.
Delavcu, ki pred prenehanjem veljavne pogodbe o zaposlitvi ne izrabi letnega dopusta, nadomestilo pripada le v primeru, če delavec iz objektivnih razlogov ni mogel izrabiti letnega dopusta do izteka pogodbe o zaposlitvi. Za pravico do nadomestila za neizrabljeni letni dopust je tako bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi pravico do letnega dopusta, ali je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnik je 30. 7. 2012 prejel obvestilo, da mu bo tožena stranka izdala sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, in sicer po določbah ZUJF, zato od tedaj dalje tožnik ni bil več v negotovosti, ali mu bo delovno razmerje prenehalo ali ne. Tožnik izrabe letnega dopusta v avgustu 2012 ni planiral, niti ni zanj zaprosil, zato je ob upoštevanju, da je 1. 8. 2012 že prejel sklep o prenehanju delovnega razmerja, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da te pravice ni izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnik zato ni upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust, ki ga ni izrabil do prenehanja delovnega razmerja, to je do 13. 9. 2012.
lastnost zavarovanca - zdravstveno zavarovanje - opravljanje samostojne poklicne dejavnosti - odjava iz zavarovanja
Zavarovanci po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ so osebe, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic. Tožnik je opravljal dejavnost izvršitelja in je obveznost zdravstvenega zavarovanja nastopila z dnem vpisa izvršitelja v predpisani register ter se je zaključila z dnem izbrisa iz registra. Iz javno dostopnih podatkov AJPES-a je razvidno, da je bil tožnik iz Poslovnega registra Slovenije izbrisan kot izvršitelj dne 6. 3. 2012. S tem dnem so prenehali pogoji za zavarovanje tožnika iz naslova opravljanje samostojne poklicne dejavnosti po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, zato ga je tožena stranka s tem dnem upravičeno odjavila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Tožnik je pri opravljanju dela (pismonoša) od vodstva doma ostarelih (kjer je določenega dne raznašal pošto) zahteval, da mu bodisi oni bodisi njihov stanovalec povrnejo globo v višini, za katero je bil zaradi incidenta z njihovim stanovalcem oglobljen s strani policije in da istemu stanovalcu preprečijo izhod iz doma ves delovni čas, ko bo opravljal svoje obveznosti, saj v nasprotnem primeru ne more odgovarjati za svoja dejanja. O tem dogodku tožnik tožene stranke (delodajalca) ni obvestil. Tožnik je s takšnim ravnanajem naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR-1.