Toženka ni predložila opravičila za izostanek z naroka na predpisanem obrazcu, kot to zahteva 2. odstavek 115. člena ZPP. V takšnem primeru sodišče ni dolžno pozivati stranke k predložitvi ustreznega pooblastila, temveč obravnavo opravi, strankina odsotnost pa šteje kot neupravičena.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060797
OZ člen 50, 87. ZPP člen 81, 286, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
pogodba o preužitku – navidezna pogodba – dokazna ocena – sposobnost biti stranka – smrt stranke med postopkom – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljiva pomanjkljivost – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Po ugotovitvi, da je bil razlog sklenitve pogodbe pomagati tožnici pri reševanju spora z najemniki in ne prenos lastninske pravice v zameno za zagotovitev določenih dajatev in storitev v korist preužitkarja, je pravilen zaključek sodbe o navideznosti in posledični ničnosti pogodbe.
Ker se sodba glasi na umrlo osebo, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je za odpravo te pomanjkljivosti pristojno sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
služnost hoje in vožnje – stvarna služnost – priposestvovanje – prenehanje stvarne služnosti – pritožbena novota – dokaz z izvedencem
Na izvedenca se je neumestno sklicevati, ker se v tej pravdi ugotavlja dejanska uporaba obravnavane poti v času, potrebnem za priposestvovanje. Irelevantno je, če izvedenec ugotovi možnost uporabe poti kljub postavljenemu koritu, ker je relevantno le, kako se je ta del poti dejansko uporabljal pred postavitvijo korita.
ZP-1 člen 27, 27/2, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 156, 156/5. ZPrCp člen 105, 105/5, 105/5-4, 106, 106/1, 106/3. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov člen 2, 2/2, 2/3, 4.
dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila - izrek sankcij - olajševalne okoliščine - predkaznovanost - stek - dvakratnik največje mere posamezne vrste globe - absolutna bistvena kršitev postopka
Glede na ugotovitev toksikološke preiskave obdolženki odvzete krvi, iz katere izhaja, da je obdolženka imela v krvi lorazepam, se zgolj na podlagi takšnega rezultata šteje, da je vozila pod vplivom teh snovi, kar istočasno predpostavlja njeno zmanjšano sposobnost za vožnjo, ne da bi se ugotavljal in presojal dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila.
Gestorjev nagib je vselej altruističen, njegov namen je dosega tuje koristi. Česa takšnega sodišče prve stopnje v ravnanju tožeče stranke ni ugotovilo, saj je njeno ravnanje temeljilo na pogodbi.
Določba petega odstavka 123. člena ZP-1 med drugim predpisuje, da če je hramba zaseženega predmeta zvezana s prevelikimi stroški, odredi sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, da se tak predmet proda. Navedena zakonska določba sicer predpisuje, da se v teh okoliščinah takšen predmet proda, vendar pritožbeno sodišče to zakonsko določbo ocenjuje po njenem namenu, to je, da se čim hitreje eliminirajo stroški hrambe predmeta, ki so očitno nesorazmerni, ta nesorazmernost pa je tem bolj očitna, kolikor je predmet manjše vrednosti, prav slednja okoliščina pa praviloma prodajo takšnega predmeta minimalne oziroma majhne vrednosti onemogoča ter bi bilo povsem neracionalno glede na namen zakonodajalca navedeno zakonsko določbo zaradi tega tolmačiti tako, da gre za eliminacijo navedenih stroškov hrambe predmeta zgolj z njegovo prodajo in ne tudi uničenjem.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - TUJCI
VSL0063150
ZLNDL člen 1, 1/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZFPPIPP člen 22, 300, 300/2, 310, 310/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZTLR člen 29, 72, 72/1. SPZ člen 43, 43/2.
stečajni postopek - izločitvena pravica - pogoji za priposestvovanje - tujci - tuja pravna oseba - lastninjenje - družbena lastnina - sprememba zakonodaje - MSVN
Stečajni dolžnik ima pasivno procesno in materialnopravno legitimacijo v pravdi na ugotovitev (ne)obstoja izločitvene pravice le, če je ta izločitveno pravico prerekal, sicer pa ne.
ZLNDL ne velja za tuje fizične in pravne osebe. V konkretnem primeru se uporablja UZITUL, zato bi morala tožeča stranka dokazati, da je do njegove uveljavitve dne 26. 6. 1991 že potekla desetletna priposestovalna doba. Od tega trenutka dalje pa tujci v Republiki Sloveniji niso mogli pridobiti lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
Na dan 31. 12. 1990 je imela pritožnica na spornih nepremičninah le pravico uporabe, ne pa lastninske pravice, ki bi jo pred tem pridobila na pravnoposlovni podlagi ali s priposestvovanjem To pomeni, da razen pravice uporabe na nepremičnini ni imela nobene pravice, ki bi ji jo lahko in bi jo morala priznati Republika Slovenija na podlagi določb MSVN in njegovih prilog.
Za priposestvovanje služnosti dejstvo njene koristnosti (potrebnosti) ni pomembno. Razen tega je treba prenehanje služnosti, če je postala nekoristna, uveljavljati z ustreznim zahtevkom v pravdi (zgolj ugovor pri tem ne zadošča).
SPZ člen 118, 118/2. SZ-1 člen 2, 2/5. OZ člen 70, 130, 130/1, 271, 271/2, 274, 275, 344, 347, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6, 365, 381, 421, 421/1.
upravnik – stroški upravljanja in obratovanja – zastaranje terjatev upravnika poslovne stavbe – občasne terjatve – zastaralni rok – izenačitev pravnega položaja – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – subrogacija po zakonu – pravni interes – cesija – cessio legis – prehod terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – zakonske zamudne obresti – procesne obresti
Posledica pravila, da se položaj dolžnika zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, je, da na tek zastaralnega roka ne vpliva okoliščina, da je izpolnitelj upniku morebiti izpolnil z nekajmesečno zamudo. Sicer bi s tem prihajalo do podaljševanja zastaralnega roka v breme etažnih lastnikov, kar pa ni dopustno. Morebitna kasnejša izpolnitev ima tako posledice le na prehod pravic na izpolnitelja, ne pa na zastaralni rok, ki je dotlej že potekel. Zato je pravno nepomembno, ali je tožeča stranka (upravnik) toženi stranki (etažnemu lastniku) mesečne razdelilnike pošiljala redno. Prav tako je nepomembno, kdaj je tožeča stranka s strani tretjega izstavljeni račun dejansko plačala. Terjatev tretjega (dobavitelja) je namreč nastala s tem, ko je ta dobavil blago ali opravil storitve za nepremičnino (električno energijo, vodo, ipd.) in takrat začne teči tudi zastaranje, upravnik pa z izpolnitvijo le vstopi v pravni položaj svojega prednika - etažnega lastnika.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064682
OZ člen 1019. ZPP člen 4, 116, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
obravnava v odsotnosti stranke – narok – oprava naroka – odsotnost stranke – vabilo na glavno obravnavo – pogodba o finančnem leasingu – poroštvena izjava
Prvo sodišče ni storilo absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je obravnavo opravilo v pritožnikovi odsotnosti. Toženec je bil na glavno obravnavo pravilno vabljen in svojega izostanka pravočasno ni opravičil, zato prvo sodišče ni imelo zakonite podlage, da bi narok preložilo. Pritožnik je pisno opravičil svoj izostanek šele po zaključku naroka, čeprav bi moral svoj izostanek opravičiti vnaprej in ne šele po zaključku naroka, oziroma bi moral po tem, ko je do zamude že prišlo, skladno s 116. členom ZPP predlagati vrnitev v prejšnje stanje.
pravica do stikov z otrokom - konfliktnost med starši - opredelitev obsega stikov - korist otroka - varstvo in vzgoja otroka - dodelitev otroka
Temeljno vodilo pri odločanju o varstvu in vzgoji je korist otroka, ki mora biti konkretizirana.
V primeru dodelitve obeh dečkov enemu od staršev, do umiritve situacije ne bi prišlo. Oba dečka namreč dolgoročno rabita oba roditelja, v primeru dodelitve enemu, pa bi bili stiki z drugim še bolj travmatični, tisti od staršev, ki mu otroka ne bi bila dodeljena, pa bi očitno težko odnehal z medsebojnim konfliktom, kar se je v postopku že večkrat pokazalo.
ZVPSBNO člen 20, 20/6, 21 člen. ZPP člen 25, 25/1, 32.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – uveljavljanje premoženjske škode po ZVPSBNO
Ker ZVPSBNO kot specialni predpis ne določa posebnih pravil o stvarni pristojnosti za zahtevke za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se stvarna pristojnost določi glede na splošna pravila ZPP o stvarni pristojnosti.
SPZ člen 206, 206/2, 207, 207/2, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 19.
odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - ločitvena pravica
Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) ni običajna cesija, temveč dogovorjena za zavarovanje terjatve, zato pa nujno vsebuje tudi zavezo po povratnem prenosu fiduciarno prenesenih terjatev, če fiduciant poravna glavno obveznost. Ne glede na to, da je fiducirana cesija dogovorjena za zavarovanje, pa pridobi fiduciar s fiduciarno cesijo več pravne oblasti, kot jo potrebuje za namene zavarovanja, pridobi popolno imetništvo terjatve, kar pomeni, da lahko s terjatvijo tudi razpolaga, saj omejitve iz fiduciranega razmerja učinkujejo zgolj v njegovem razmerju do fiducianta, ne pa do tretjih.
SPZ je „presežek“ pravne oblasti, ob upoštevanju namena fiduciarne cesije, ki je v zavarovanju terjatve, kompenziral v primeru insolventnosti (in individualne izvršbe) in fiduciarju v primeru insolventnosti fiducianta priznava nekoliko manj kot polno imetništvo terjatve, le ločitveno pravico.
S tem, ko se fiduciarju v stečajnem postopku nad fiduciantom priznava ločitvena pravica, je v pravnem smislu ta položaj najbližji uresničitvi razveznega pogoja po prvem odstavku 207.člena SPZ in terjatev, ki je odstopljena v zavarovanje zopet preide iz premoženja fiduciarja v premoženje fiducianta, fiduciant postane imetnik terjatve, vendar zaradi tega, ker je bila odstopljena v zavarovanje, preide v premoženje fiducianta „obremenjena“ z ločitveno pravico po zakonu samem.
V trenutku prehoda fiduciarne terjatve nazaj v premoženje fiducianta, kar je v primeru insolventosti fiducianta po zakonu samem na dan začetka insolventnosti, pa fuduciar izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila objekt zavarovanja, ostane pa mu ločitvena pravica.
Razpolaganje tožene stranke s terjatvijo, ki je bila objekt zavarovanja, po začetku stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na ločitveno pravico, ki je nastala s trenutkom začetka stečajnega postopka, ker so takrat obstajali zakonski pogoji za ločitveno pravico - obstoj zavarovanja na terjatvi, ki je z začetkom stečajnega postopka tudi pravno “prešla” v premoženje stečajnega dolžnika, kjer je v ekonomskem smislu vseskozi bila.
Ugotovljeno je bilo, da so se dediči dogovorili, da toženka uporablja, živi v hiši do svoje smrti in to neodplačno. Tak dogovor ni mogoče opredeliti kot prekarij. Za prekarij gre, kadar se raba stvari prepusti neodplačno, bistveno pa je tudi, da je dano dovoljenje do preklica, za kar pa v obravnavani zadevi ni šlo.
Vprašanje, ali ima določeno zemljišče status funkcionalnega zemljišča, je predhodno vprašanje, o katerem mora - ker v upravnem postopku o tem ni bilo odločeno - odločiti sodišče. Gre za pravno vprašanje, ki ga je treba rešiti upoštevajoč pravila, ki so jih upravni organi v času pridobitve upoštevali v upravnih postopkih, ki so se vodili na zahtevo uporabnikov za določitev funkcionalnega zemljišča. Ker je bilo funkcionalno zemljišče v konceptu družbene lastnine podlaga za oblastveno prisvajanje (določanje pravice uporabe), njegovega obsega takratna praksa ni razlagala ekstenzivno; zlasti ko je bilo to zemljišče fizično ločeno od stavbe.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/2, 49, 49/1.
nagrada izvedencu - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - obseg dodatne dokumentacije - povečanje nagrade - uporaba strokovne literature v tujem jeziku - posebno specialistično strokovno znanje
Za priznanje povečanja nagrade zaradi uporabe posebnega specialističnega strokovnega znanja mora izvedenec pojasniti za katero znanje gre, to specialistično znanje pa mora tudi biti “nadstandardno” oziroma posebno glede na siceršnjo stroko izvedenca. Če bi sprejeli zgolj razlago izvedenca, kot jo je podal glede svojega posebnega specialističnega strokovnega znanja v stroškovniku, bi moralo sodišče cenilcem ekonomske stroke - ocenjevalcem vrednosti podjetij vedno priznavati dodatek za posebno specialistično strokovno znanje zgolj zato, ker so ocenjevalci vrednosti podjetij, to pa bi pomenilo neenako obravnavanje izvedencev oziroma cenilcev.
ZGD-1 člen 512. ZPP člen 205, 207, 208. ZNP člen 37.
pravica družbenikov do vpogleda in informacij – vpogled v poslovne knjige – status družbenika – prekinitev postopka – začetek stečajnega postopka – prevzem postopka – pravni interes predlagatelja
Predlagatelju status družbenika zaradi začetka stečajnega postopka nad nasprotnim udeležencem ni prenehal, zato je kljub tej okoliščini ohranil procesno in materialnopravno legitimacijo za uveljavljanje svoje članske pravice do informacij in vpogleda.
Res je ena izmed posledic začetka stečajnega postopka tudi v tem, da nadzor družbenikov nad družbo v smislu kontrole njenega poslovanja preneha, saj je stečajni postopek namenjen prenehanju družbe in poplačilu upnikov; za nadzor nad tem procesom pa družbeniki nimajo nobenih pooblastil. Stališču o pomanjkanju pravnega interesa predlagatelja bi torej bilo mogoče pritrditi, če obstajajo okoliščine za sum, da se za zahtevo predlagatelja po vpogledu v zadeve družbe skriva namera po preiskovanju in kontroli dela stečajnega upravitelja. Vendar sodišče prve stopnje okoliščin, ki bi utemeljevale takšen zaključek, ni ugotovilo, iz predlagateljevih trditev pa tudi ne izhajajo.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076381
SZ-1 člen 25, 25/4, 30, 30/1. OZ člen 197. ZPP člen 212, 214, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
spor majhne vrednosti – stroški upravljanja večstanovanjske stavbe – upravnik – stroški računa za sanacijo fasade večstanovanjske stavbe – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Etažni lastniki so odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače (1. odstavek 30. člena SZ-1). Plačilo stroškov upravljanja je torej njihova obveznost, ki temelji na zakonu. Ne more biti dvoma o pravilnosti presoje, da sodijo stroški sanacije fasade med stroške upravljanja oziroma vzdrževanja večstanovanjske stavbe (4. odstavek 25. člena SZ-1).